Sem čisto nova na tem portalu. Ob brskanju po primerni ideji za moj naslednji obed pa presenečena naletim na tole temo!
Moram povedati, da poznam kar nekaj teh posvojenih hrtov. Z mojim kosmatincem jih srečujeva po LJ in počasi postajamo prijatelji z nekaterimi med njimi. Kolikor vem, nobeden od njih do zdaj ni imel nobenih problemov. Vodja te organizacije, ki pomaga hrtom mi je žadnjič dejal, da imajo vsi hrti po naravi močen lovski nagon, da ne gre za razlog dresure po lovu in da takšni so. Da so tudi afganistanski hrti in borzoji povsem enako krvoločni. Zato se hrte spusti s povodca samo tam, kjer so varni oni in druge majhne puhaste živalce, npr. mačke.
Kdor bo imel zanimanje za posvojitev kakšnega od teh ubogih revežev hrtov, se bo obrnil na pomochrtom.org. Jaz verjamem, da ljudi seznanijo o plusih in minusih hrtov. Izvedela sem tudi, da tisti, ki ugotovijo, da življenje s hrtom pač ne gre, hrta morajo vrniti nazaj društvu in nato oni dalje poskrbijo za primeren dom. Kar je po mojem mnenju edino pravilno in odgovorno.
Sicer pa sama mislim, da je vsak pes zgodba zase. Sama imam labradorca, ki je zelo lepo vzgojen, socializiran in ima rad družbo ostalih živali - pa je tudi rešenec iz azila. Poznam pa nekaj primerkov te pasme, ali npr. prinašalcev, setrov, ki so vse prej kot enostavni psi. Čeprav zgledajo nežni.