Stop the world...

No nekoč sem napisal svoj prvi in do sedaj edini blog, ki pa ni bil odziven , preprosto zato ker ga nisem osveževal, nadgrajeval iz pomanjkanja časa, ker visim raje tu gor...he he

Tema bloga je bila življenska in vam jo podajam tukaj ( svojega bloga nebom reklamiral ker se mi ne zdi prav) lahko pa moje razmišljanje v dveh delih preberete tukaj in vas prosim za komentarje

***********************************************************************

"Pregovor pravi ( no, nisem najbolj prepričan, če je to pregovor): ” Prijatelje si izbiraš sam ampak sorodnikov si pa ne moreš”. Verjetno vse skupaj drži!

Kaj pa če je oseba / so osebe, skupek vsega iz pregovora???

“”" Tole iztekajoče leto 2006 je res bilo in še je, dokaj čudno. Nevem kaj žene ljudi, da so željni nekomu škodovati , tako ali drugače! Denar je sicer sveta vladar…in razumem nekoga na robu preživetja, da naredi korak narobe v stiski, ki ga tisti trenutek obdaja- ni sicer opravičljivo, je pa razumljivo, sploh če z dejanjem ne škoduje zelo. Ne razumem pa, dobro situiranih ljudi, ki iz gole “grabežljivosti” pod pretvezo kvazi profesionalnosti ( Kaj profi sploh je??) pahnejo človeka…ma kaj ,celo družino…v zobe družbe.

Potem si postaviš vprašanje:” Koliko sploh poznaš ljudi okoli sebe?” Ker če je človek, prijatelj, sposoben narediti škodo nekomu drugemu, ki ga sploh ne pozna, kaj je šele pripravljen storiti tebi, glede na to, da ve marsikaj in vidi marsikaj, saj si ga spustil v svoj “space”. Res da je to samo predpostavka….ampak, v kakšni meri bo človek še “stabilen” ko mu ponudiš ” $$$ “. Izkazalo se je , da ni potrebno prav veliko!!

Kako iti čez vse to, je pa pravi izziv. Na katero stran se postaviti, upoštevajoč dejstva, ali čustva? Kako ravnati, ko ugotoviš, da človek,oz. cela družina katero si imel za brezpogojne prijatelje in bi za njih naredil vse , ni to kakor ga / si jih videl vsa dolga leta in te je presenetil na najslabši možni način. Žalosten sem, ker neznam odreagirat….žalosten, zato ker ne zaupam…..in predvsem zato, ker se nemorem narediti bedaka, kot da ni dejanje storjeno in iti dalje…z prijatelji na kavo!!!

***********************************************************************

"Sicer pa nisem svojega prvega bloga napisal zato, da bi nekoga spravljal v slabo luč, sploh dejansko ni pomembno kaj se je zgodilo -detajlov tukaj pač nebo , pomembno je le to , da mi ni vseeno, da se počutim bedno - pa pravzaprav ne rabim imeti slabe vesti, za popolnoma nič. Dejanja , ki so jih storili drugi bi MORALA zbujati slabo vest, pa je ne - kako sploh, saj je za dotične to čisto normalno dejanje in bi to naredil vsak - “vzel človeku dušo”. Kaj res?

Zanimivo je tudi, kako se začneš v nekem trenutku ozirati nazaj, zanimivo je tudi, kako določene stvari in dogodke vidiš v drugi luči - pa mi ni jasno, ali sem bil slep in nisem videl očitnega?? Čudna smo mi to bitja! Mogoče je kriva globalizacija, ki nas bo pokvarila v najslabšem smislu. Kakšne vrednote so še ostale?

POHLEP....mogoče????

http://static.flickr.com/32/54755339_1a7174e333_m.jpg

Pomembno je le da imaš status ( kako si ga pridobiš niti ni pomembno)čim boljši se razume. Da so vsi ostali ki te obkrožajo v službi in izven nesposobni tepci, da je človek ki ti je ekvivalenten vsaj enako težek , če je več niti ni tako fajn - seveda po bačnem računu….itd.

In da se razumemo; imeti denar, zaslužiti denar ni popolnoma nič slabega dokler ga služiš pošteno in predvsem ČASTNO, dokler z svojim trpanjem v žep ne škoduješ drugemu..to je BISTVO

Se oproščam izlivanju duše po delih in filozofiranju o idealnem svetu, saj vem, “spusti se že enkrat na tla”

Escada

Temo je spremenil(a) escada dne 26. mar 2007 14:11:22

26. mar 2007 14:27

escada je napisal/a:

No nekoč sem napisal svoj prvi in do sedaj edini blog, ki pa ni bil odziven , preprosto zato ker ga nisem osveževal, nadgrajeval iz pomanjkanja časa, ker visim raje tu gor...he he

Escada...z Jernejem delava blog na Kulinarični Sloveniji...kmalu(upam) boš lahko visel tu gor in blogal Bojan

26. mar 2007 14:38

Odpusti vsem ,ki so ti naredili krivico,pa boš lažje zadihal,verjemi pomaga. SINEJA

26. mar 2007 14:46

Pa saj v življenju si sam. Sam.

Ne smeš se preveč naslanjati na druge... Sploh pa se ne ozirati na njih. Sploh pa jih ne spreminjati. Sploh pa živeti zase...

 

lidka

26. mar 2007 14:50

Bojan je napisal/a:

escada je napisal/a: No nekoč sem napisal svoj prvi in do sedaj edini blog, ki pa ni bil odziven , preprosto zato ker ga nisem osveževal, nadgrajeval iz pomanjkanja časa, ker visim raje tu gor...he he Escada...z Jernejem delava blog na Kulinarični Sloveniji...kmalu(upam) boš lahko visel tu gor in blogal [pika] [bojan] Bojan

SUPER....SUPER "Odpusti vsem ,ki so ti naredili krivico,pa boš lažje zadihal,verjemi pomaga." saj krivice men ni naredil nihče...so jo drugim in verjemi ni bilo prijetno to videti" Pa saj v življenju si sam. Sam. Ne smeš se preveč naslanjati na druge... Sploh pa se ne ozirati na njih. Sploh pa jih ne spreminjati. Sploh pa živeti zase... Pa tudi na druge se ne naslanjam...ni to "pont" mojega pisanja Hotel sem samo povedat, kako te lahko zelo dober prijatelj, sorodnik preseneti na najslabši možni način, ko to od njega nisi pričakoval... Escada

26. mar 2007 14:50

Dva meniha, zavezana, da nikoli v življenju ne bosta niti pogledala ženske, kaj šele, da bi se je dotaknila, sta hodila ob reki. Prišla sta do kraja, kjer je bilo reko potrebno prečkati in tam je prestrašena stala neka ženska. Voda je bila zares deroča, zato je ženska prosila enega meniha, če jo nese preko reke. Ta si jo je zavihtel na ramo in jo odložil na drugi strani. Ko sta hodila naprej, je čez nekaj ur en menih vprašal drugega: "Nimaš nič slabe vesti, ko si prelomil to, k čemur si se zavezal?" Odvrne mu: "Jaz sem žensko nesel čez reko, ti pa jo očitno še vedno nosiš!" Escada, upam, da ti bo razmišljanje o tej zgodbici dalo odgovor, ki ga iščeš! fresh

26. mar 2007 14:58

Tudi meni se to dogaja ... kot praviš sam, ne morem se narediti bedaka, kot da ni dejanje storjeno in iti dalje ... ostane v glavi. Tudi rek, ki pravi: Lahko odpustim, pozabim pa nikoli., se mi zdi nesmiseln. Je to sploh možno? Če si odpustil, resnično odpustil, boš tudi pozabil. Pa vendar ne gre! jessy6

26. mar 2007 15:09

Jaz sem s sorodniki, ki so me spravili na rob bankrota prekinila stike. Verjemi, lažje dihamo. Saj veš, žlahta je strgana plahta. In če so to še starši...

 

In ravno zato, ker/smo sami, lahko mirne volje živimo, kot si sami želimo. Je treba jit čez to. Live and let die. (Jaz pozabila nikoli ne bom, ker je bilo prehudo, in posledice prekleto občutimo še sedaj). In sem/sva jih pustila. V njihovi filozofiji ni prostora za nas... V moji ne za njih...

lidka

26. mar 2007 15:14

fresh je napisal/a:

Dva meniha, zavezana, da nikoli v življenju ne bosta niti pogledala ženske, kaj šele, da bi se je dotaknila, sta hodila ob reki. Prišla sta do kraja, kjer je bilo reko potrebno prečkati in tam je prestrašena stala neka ženska. Voda je bila zares deroča, zato je ženska prosila enega meniha, če jo nese preko reke. Ta si jo je zavihtel na ramo in jo odložil na drugi strani. Ko sta hodila naprej, je čez nekaj ur en menih vprašal drugega: "Nimaš nič slabe vesti, ko si prelomil to, k čemur si se zavezal?" Odvrne mu: "Jaz sem žensko nesel čez reko, ti pa jo očitno še vedno nosiš!" Escada, upam, da ti bo razmišljanje o tej zgodbici dalo odgovor, ki ga iščeš! fresh

a tudi za ceno storjene krivice ( zadeva sploh ni bila nedolžna) Dejstvo je, da si sam ne očitam ničesar ( zakaj le, saj nisem storil nič), odpustil nisem in tudi nebom, saj so se ljudje pokazali kaj jim je prioritetno in zato sem se odmaknil...pozabil..ne morem, ker to nisem pričakoval... Še enkrat bom povedal... Ne gre zame...sploh ni vprašanje kaj in kako sem se odzval...to sem sam s sabo že razćistil. Rad bi le vaše poglede na napisano....vsak lahko (mogoče) najde nekaj iz svojega življenja...ne v isti zgodbi...mogočepodobni....če pa ne....Kaj pa če bi?? Escada

26. mar 2007 15:20

No, mojega moža je njegov oče tako naplahtal, kot ne bi morda neznanca. Sva takrat ostala odprtih ust. In tudi ni bilo nedolžno... Samo to ni za debatirati tu na forumu... lidka

26. mar 2007 15:20

Bog nam je dal sorodnike, hvala Bogu, da si prijatelje izbiramo sami.

Jaz poznam to verzijo pregovora.

Drugače pa mislim, da je najtežje odpustiti sam sebi. In imeti sam sebe rad. 

Loni Makaroni