Predsodki do živil

Ja Loni, do ocvrtega tudi jaz. Aja pa še to- zelo težko se uprem sladkemu...... katti

Tudi jaz ne jem karkoli, ki dela mu, mee, bee. In pa seveda divjačine. Zakaj? Govedine ne maram, ostale živalce kot so zajčki, srnce, kozice, ovčke polhki in ostale "disney" živalce pa so mi bolj prijateljčki kot pa nekaj kar bi pojedla. Najhuje mi je bilo, ko me je fant za obletnico peljal na večerjo v gostilno, kjer so takrat imeli divjačinske tedne in mi je natakar prinesel v kožuh oblečen menu, kjer so bile zadeve kot divji prašič, srnin golaž... in me je skoraj kap. Ampak vsak ima pač svoj okus in svoje t.i. predsodke. Lp, polona

Jerneja USA je napisal/a:

... na zalost pa so bili to res moji ljubljencki, ker smo jih gojili bolj tako, da sva jim jaz in brat dala imena. Potem pa kar probaj jesti Kiko ali pa Piko.... me se sedaj zmrazi. Ravno zaradi tega, ker ni bil nikoli pravi trenutek, da bi jih spravili s tega sveta, smo z gojenjem doma prenehali (prevec joka in stoka za vsa, tudi za oceta). [kuza] Jerneja USA

ja, to sem pozabila povedat, da nikoli nisem in ne hodim gledat in crkljat zajčkov in kokoši, pa piščancev, ravno zaradi tega, da se mi ne bi to zgodilo. Jaz tudi ne bi jedla mojih ljubljenčkov. Na racmana smo se tako navezali, da ga z mamo nisva dovolili ubiti, niti ko je bil star in je nažalost končal v krempljih lisice matilda

matilda ves, sem prvega zajcka dobila, ko sem bila stara 7 let in naj bi bil moj hisni ljubljencek, ceprav je zivel v zajcniku postavljenem za hiso. Potem sva jo tako zredila (brat in jaz), da je umrla zaradi slabega srca in je nismo pojedli. Kasneje sva dobila vsak svojo zajkljo in oce je privlekel zajca, pa je bilo. So se lepo mnozili in vsake toliko casa sli v lonec Ubogi tvoj racma, lisica je bila pa verjetno kar vesela Jerneja USA

matilda je napisal/a:

pa odvisno je, kako si vajen iz otroštva. Če ti starši dajo poskusit različno hrano, se navadiš različnih okusov in ti ni težko probati nekaj novega. Poznam take, ki so odrasli samo ob župi in makaronih in ne bi školjke ali škampa poskusili niti mrtvi. Od rib jejo pa samo sardele iz konzerve, ali pohane, ali pa ribje palčke.

Načeloma s tem strinjam, ampak v osnovi je tot udi predsodek Mislim, da je to odvisno tudi od odprtosti človeka. Jaz sem odrasla v taki družini, kjer morske hrane ni bilo, kitajske / mehiške nismo poznali, itd., pa ne zato, ker je starša ne bi marala, ampak zato ker tudi njiju ni nihče "naučil" jesti tega. Pa sem imela srečo in me je bivši fant vpeljal v "svet neznanega", hkrati sem se veliko naučila in ogromno okusov spoznala v tujini, kjer sem eno leto preživela pri družini, ki je 2× dnevno jedla meso (no, v tem primeru smo se oboji veliko naučili - oni so meso malce omejili, jaz sem ga pa sprejela). Tako da zdaj tudi starši jedo marsikaj, česar prej niso poznali.

Živali so moji prijatelji in prijateljev ne jem Nena Nena-morje

Seveda, se strinjam, ni nujno, dda če starši ne poznajo hrane, tudi otroci ne bojo jedli nič posebnega. Imam prijatelja, ki uživa v hrani na vse načine - pustimo zdaj ekstreme, ampak za njega je užitek kuhat, ker vedno vse pohvali, vse mu je dobro, prav vidiš, da uživa v spoznavanju novih okusov, nikoli ne bo samo vase vrgel, ker si pač to pred njega postavil, ampak vedno si vzame čas in iskreno pove, kaj misli. Nisem hotla rečt, da so vsi tisti, ki v otroštvu niso sprobavali tudi kasneje zbirčni, ampak velikokrat se pozna, kakšen odnos do hrane je bil privzgojen. Npr. moja tašča je vedno skuhala na silo, da je čim manj loncev umazala, pa čimbolj hitro, če je bilo kosilo v nedeljo kuhano ob pol enajstih, je iz postle vrgla otroke, da so pojedli, da je ona lahko pospravila in končala s kosilom. Vsak drugi dan je bil riž ali pašta z rio mare, pa piščančje nogice, zrezki vedno ocrti v olju, zraven bela pašta. Moj fant je pri nas prvič jedel omake zraven mesa, s tem, da je on odprt do novih stvari, njegova sestra pa je ostala pri isti hrani in niti ne zna nič skuhat. matilda

Saj so res živali naši prijatelji. Pa vseeno je pri hiši večji praznik, kadar imamo koline, kakor pa kadar ima kdo rojstni dan. "Kak si lepi pujcek, tak te mam rad, da bi te kar požru" Matjaž

Predsodke imam samo na podlagi izkušenj zaradi okusa, ki mi ni všeč (beri: rdeča pesa, kozje mleko in tofu), čeprav vztrajno probavam najt načine, kako bi to troje prešvercala vase, da mi ne bi bilo zanič, hehe:) se najde kak način:) Druga stvar pa je, kadar se mi zdi nekaj neekološko ali pa grdo do narave: recimo iker od ene ogrožene vrste rib pač ne bom jedla, pa pika! Zato ker s tem pripomorem k tamu,da jih bo še manj... Samo primer. Jazbeci pa mislim da pri nas še niso tako ogroženi, samo res pa je,d a še nobenega nisem dobila v lonec. Nekatere žabe in polži pa so, recimo. zaščitenih živih bitij pa sploh ne maram jest! Veri

Če mi boste nekaj "podtaknili", bom pojedla vse. Mogoče pa bom malo huda, ko mi boste na koncu povedali, kaj sem jedla . Načeloma jem vse, razen vampov (ki sem jih že neštetokrat poskusila, pa mi na žalost ne gredo po grlu dol- ampak če bi bila strašno lačna, bi verjetno jedla tudi le-te). Sicer je na mojem jedilniku izredno malo mesa, vendar ga ne izključujem v nikakršni obliki (in iz nikakršne vrste živali- torej jem od beee, meee, muuu, pipi, oink oink... na žalost pa rib in ostalih sladkovodnih in morskih bitij ne znam oponašati ). Sem namreč mnenja, da telo potrebuje tudi to vrsto živil. Lep dan in veliko se smejte