Igrače

7. jan 2007 17:39

Runo, čisto na koncu nekje sem dala link, ti ga tule še enrkat prilepljam,je res simpatičen, ma tak način pisanja, da te kar potegne, ful humorja:) http://www.pagetutor.com/html_tutor/index.html Če kdaj narediš kako internetno stran, mu pa napiši - po moje bi bil vesel odziva:) Ker veliko teh strani je za plačat, ta je pa zastonj, pa da vidi, da se ni zastonj matral:) Ne rečem, da je lahko dobit službo, ampak mislim, da nekaj honorarnega si pa lahko vsak zrihta, če ni povpraševanja po tem, kar znaš, se pač naučiš nekaj, po čemer je povpraševanje... Vsaj jaz tak razmišljam:) Verjetno so mi zato starši vedno rekli, ko so me videli kaj ustvarjat: "ti ne boš nikoli lačna:)" Veri

7. jan 2007 18:26

Pridajam še en fin link, kjer se jaz učim: http://www.w3schools.com/ gre počasi, je pa fino ker imaš zraven test kaj delaš:) p, m

7. jan 2007 18:44

Dvakrat sem prebrala odgovore pa še ne morem verjeti- KlavdijaF je samo zaprosila za odvečne plišaste igračke, ki ležijo nekje pozabljene. Večina njih ne bo končala na polici kake dobrodelne organizacije, ampak v kantah za smeti. Ne vem, koliko je bilo odziva ( moj edini medvedek, ki sem ga dobila ob polnoletnosti , že krepko korači v tridesta leta, drugih pa pri hiši nimamo!). KlavidjaF ni iskala nasvetov, kako naj najde službo, dodaten vir zaslužka. Njenih razmer sploh ne poznamo, da bi ji lahko svetovali. Živim v mestu z veliko kupno pomočjo - in veliko večjim poprečjem nezaposlenih do 30 let. Že več kot 25 let se ukvarjam s socialno problematiko ( nisem socialna delavka) kot del službenih zadolžitev in seveda to počnem tudi v zasebnem življenju. Zato lahko na temelju vseh izkušenj, pridobljenega znanja, lahko rečem samo to - nekatere situacije v življenju lahko ocenjuje samo tisti, ki jih dobro pozna. In predvsem, dosti manj boleče je oditi po paket na pošto, kot pa oditi po pomoč na Rdeči križ, Karitas. Ne veste, o kakih šloveških stiskah pripovedujejo ljudje, ki so iskali pomoč pri teh organizacijah . Ste kdaj videli paket hrane Rdečega križa ? Jaz sem ga in tega prizora ne bom nikoli pozabila. Predlagam, da v luči dobrih želja, ki ste jih izrekli pred dnevi, da naj bo Srečno, prenehate z nasveti. Če bo Klavdija te nasvete želela, bo že odprla temo. Vi pa pobrskajte po spominu, kje se najdejo "pliške", s katerimi zasipamo/ zasipate razvajene najstnice. In pomislite, koliko teh igračk ste kdaj odnesli na Rdeči križ, Karitas. Mogoče je trenutek, ko lahko svojim potomcem razložite, da je treba srečo deliti tudi v obliki plišastih igrač, na katerih se nabira prah. Pa brez zamere, vidim, da je večini dejansko stanje na socilanem področju popolna neznanka. In večina odgovov me je razžalostilo. frina

7. jan 2007 18:50

frina tule se popolnoma strinjam s teboj, moj link ni bil mišljen direktno na kogarkoli, sem sama na podobnem kot klavdijaF (brezposelna), pač če koga zanima računalništvo, ima čas in voljo... so mi pa osebno bolj luštne igrače, ki so homemade, se tega tudi sama držim in veliko obdarjam s svojimi izdelki. lep nedeljski večer!

7. jan 2007 19:00

Se strinjam s frino. Sama sem v podobnem položaju kot Klavdija in vem kako je to, če nimaš včasih niti za golo preživetje. Denarja ni, položnice pa kar prihajajo, tako da... Res je težko govorit o teh stvareh. Moja hči sicer ima kar potrebuje in še več, saj nisem od vedno brez službe. Ampak zdaj pa je situacija zelo težka, da včasih ne veš kje se te glava drži. Glede socialne pomoči, pa raje ne bi govorila. Cenzusi so tako nizki za razjokat. Do ničesar nisi upravičen, ker je pri hiši "preveč" dohodka in bla bla bla. Včasih se sploh ne čudim, da toliko ljudi obupa nad življenjem. Potem, pa te zasipavajo še z raznimi reklamami za dopust, pa pohištvo, pa avtomobile ... Res žalostno, da tako je v tej naši državi. LP! fakin712

7. jan 2007 19:06

Majamarko, vsekakor bom jaz uporabila tudi tvoj nasvete glede učenja na računalnik. Sama nimam otrok, imam pa precej ročnih spretnosti in sem jih nekaj izdelala kar sama. Pri razvajenih otrocih so končali tako kot vse ostale, v velikanskem kupu, nič posebnega ni pomenilo moje vloženo delo. Za izdelovanje igrač je potrebno kar nekaj spretnosti. In vsi je nimajo/ nimamo. Otroci pa želijo prav takega plišastega Telebajska kot ga ima njihov prijatelj iz vrtca. Sem pa zadnjič hodila po eni nobl trgovini, kjer so imeli kao ročno izdelane igrače. Muci ( izdelala sem v treh izvedbah, in vse moje so bile neprimerno boljše), v obliki okrasnih blazin, je obešena cena :€ 50. Zdaj sem prepričana, da bi se , zdaj že zelo polnoletne smrklje lepše obnašale do mojega darila. Ko tolk košta !Sem pa nekaj dni brskala po vseh predalih in fasciklih, da sem našla navodila. To je problem: igrača se ceni po priljubljenosti, po ceni in težavni dostopnosti. V načelu nikoli nisem kupovala modnih igrač, je pa res, da sem šivala velike oblačilne kolekcije za Barbike in Kena. In vem ,koliko spretnosti ( tudi šivalni stroj), je treba za tak projekt ! frina

7. jan 2007 19:12

fakin712, ja cenzusi so pa res za zjokat, oz še to ne, ker je še tega škoda, itak pa ne bo nič boljše...žal... nič ne rečem, da bi mi slučajno kaj manjkalo - sploh ne, ampak zagotovo pravice v sloveniji NI! ljudje pa noro segajo po kreditih...marsikdo tudi za jutri pričete razprodaje zimskih oblačil... ampak najbolj važno je, da imaš prijatelje in se razumeš z domačimi, mar ne? pa zdravje sploh...vsaj tega nam ne morejo vzeti... p še za frino... u si me spomnila na šivanje za Barbiko...joj so bili to časi, vse ročno, samo da smo si punce menjale blago:) pa da ne omenjam, da sem to tako željeno igračo dobila šele v začetku oš (mislim da je bil 3. razred!), in sem si jo morala sama kupit...sedaj pa ima nečakinja po 8 Barbik (še celo mojo), 6 konjev, 3 Kene; pa niti ni še v tistih letih kot sem jaz dobila prvo... drugače pa rada delim svoje ideje z drugimi, več nas je, bolj pestro je... Sporočilo je spremenil(a) majamarko dne 07. jan 2007 19:17:24

7. jan 2007 19:34

frina, jaz pa mislim, da večina komentarjev ni tako slabo namernih. Seveda te prizadene, če vidiš, da nekdo živi s 70.000 sit mesečno, za položnice pa da 60.000 sit. Pa da hkrati očitno nima nekoga, ki bi mu pomagal vsaj pri otroku... vse to se bolj nanaša na drug Klavdijin komentar, ne na tistega, ko prosi za igračke. Avtomatično napišeš kakšen nasvet, seveda dobronamerno, tudi če ne poznaš razmer. Sicer pa je od Klavdije odvisno, ali bo nasvet upoštevala in kako bo živela, ker ona najbolje pozna situacijo, ji pa ne bo tudi noben nasvet škodil. Že prej sem mislila napisati, da smo jo vsi kar napadli z doma narejenimi igračami, verjamem pa, da si vsak otrok želi tudi kakšne igrače, ki jo vidi pri sošolcu ali prijatelju. To pa ni nič narobe. Pa tudi to bi rada rekla, Frina, da čeprav se ne razumem na socialne zadeve mislim, da pri takem dohodku kot ga ima Klavdija, ne smeš misliti na svoj ponos in moraš čim prej do socialne službe, kjer ti bodo zagotovo pomagali, če so razmere res take, kot je Klavdija navedla. Razumem, da ne greš na Karitas ali RK, ampak vsaj na socialno - če ne zaradi sebe, pa zaradi otroka, ker njemu res ne bi bilo treba biti tako prikrajšan. Tretja stvar pa je ta - mene je Klavdijino pismo kar malo ganilo in bi ji rada pomagala s tistim kar lahko, tudi če sama nimam nevem kako veliko, sem jo prosila tudi za naslov - ampak človek postane nezaupljiv do takih pomoči prav zaradi raznih Tednikov, Iskrice nedeljskega in podobnega, kjer bereš vseh vrst zgodbe. Sama poznam primer, ko so na Tedniku kazali žensko, ki je zgubila službo in ni mogla dobiti invalidske upokojitve, zaradi poškodbe hrbtenice. Po tv je govorila, da preživlja neznosne bolečine in da rabi zjutraj dve uri da se pobere iz postle in trpi in oh in sploh. Sem jo pa na lastne oči videla vsak dan okrog osme zjutraj, ko je mimo peljala dveletnega otročička, ki ga je varovala. Saj razumem, da je rabila zaslužek, ampak ob takih bolečinah ne bi mogla skrbeti za takega otroka. Isto je v Nedeljskem - moti me, kako navaja novinar dohodke - ...on zasluži le toliko, pa pomoči dobijo le kakih toliko in otroškega dodatka samo toliko..., ko sešteješ, vidiš, da imajo približno toliko kot mi. Potem vidiš, je bilo na forumu omenjeno, da neka gospa dobi 400 eur pomoči, račun za mobilca jo stane pa 100 eur. Razumem, da so zgodbe različne, ampak ponavadi tisti, ki imajo res probleme redko jamrajo po TV. Ena od mojih slabih izkušenj je tudi ta - RK smo ponudili, da jim damo kakšne otroške čevlje, ampak za "znanega" človeka (imamo tekstilno trgovino". In potem vidiš, najprej ti pošljejo starejšo žensko, da ji bojo kupili trenirko, ker so ji plačali toplice. S hčero sta izbrali najdražjo trenirko v celi tregovini. Naslednja pride mlada mamica, ki ima doma nepokretnega otroka (prometna nesreča) - so se nekaj narobe razumeli in je mislila, da ji bomo mi dali denar. Ko smo razložili, da mi nimamo in ne moremo, kvečjemu če kaj drugega vzame, je rekla, da ona bi raje denar. Za njo pride tip z RK in razloži, da je šlo za nesporazum, da so ji mislili dati nek simbolni denarni znesek, pa če bi še kaj pri nas dobila, da se gre zgolj za to, da ji pokažejo, da mislijo na njih, ker doma itak živijo v marmorju. Z mamo sva se skoraj zjokali, ko sva videli, da je oblečena bolje kot midve obe skupaj, pa še nadrla naju je, da ona ne more tako hodit okoli brezveze, ker ima doma otroka. Evo Frina, priznam, da res ne poznam socialne problematike, ker ta ki jo jaz poznam mi res ne daje ene jasne slike. Sem se pa odločila, da bom Klavdiji kaj poslala, če se le ni preveč ustrašila in bo poslala njen naslov. matilda

7. jan 2007 19:37

sem to pisala tako dolgo, da ste oddale že nekaj komentarjev ta čas, ampak jaz sem mislila pri pisanju na Frinin prvi komentar, da ne boste rekle, da nakladam brezveze. matilda

7. jan 2007 20:07

Jaz se kar podpišem pod Matildo. Prepričana sem, da nobena izmed nas ni z nasveti mislila čisto nič slabega, dober in dobronameren nasvet pa ni še nikoli nikomur škodil. Več glav pač več ve. Mogoče v takšni težki situaciji niti nimaš zagona, da bi razmišljal o možnostih, ki jih morda imaš. Jaz (in mislim, da še katera druga, ki je "delila nasvete") imam pač tak pogled na življenje, da je vedno treba poskušati, biti aktiven, se potruditi po najboljših močeh - in predvsem vsaj poskušati ostati optimist. Verjamem, da so organizacije ala RK in Karitas korumpirane kot vsaka druga stvar in da gre vse po "VIP-protokolu". Ampak temu se je enostavno treba odločno upreti. Pa če to pomeni, da jim vsak dan visiš na vratih, pa naj bo tako. Če bodo ljudje tak način ponižno sprejemali, se ne bo nič spremenilo. Pa tu ne pomaga noben pop tv s posameznimi primeri, ampak samo masa ljudi, ki se bodo enostavno takšnemu sistemu postavili po robu. Brez skrbi, da se bodo sčasoma naveličali in vam ustregli samo zato, da se vas "rešijo". Sliši se grdo, treba se je ponižati, ampak očitno je to edini način. Socialna finančna pomoč je res mizerna, ampak je bolje kot nič! In tudi za to se je treba boriti. Tako kot je že Matilda rekla - pozabiti na ponos in oditi tja, če ne zase, pa zaradi otroka. Pa še to, Frina: Vse moje plišaste igrače (ni jih bilo malo - sem torej bila razvajen otrok?) so končale na RK, prav tako vse obleke, ki sem jih prerasla, obutev in ostali predmeti. Kar ni šlo na RK, je šlo k sorodnikom, ki jim ni bilo tako lahko kot nam. Brez skrbi, da v kontejnerju ni končalo nič. Če praviš, da ni prav, da "pridigamo" Klavdiji, potem tudi ni prav od tebe, da sodiš nam. Saj kot vidiš, se glede večine zadev tako ali tako vsi strinjamo. Saj smo vsi ljudje, ne glede na to, koliko imamo v denarnici ... No, zdaj sem pa tudi jaz bila dolga ... cherry