Janez hodi po plaži in zagleda eno zelo čedno gospodično,ki je vsa zatopljena v eno knjigo.Ker se Janezu gospodična zelo dopade, hodi okoli nje ko petelin,nastavlja svoje "mišice",ona pa nič.Kar naprej bulji v knjigo.
Janez gre na pomol in na ves glas zavpije:"Poglejte največji skok Slovenije!"
Skoči v vodo ,pogleda proti gospodične,a ona še vedno nič.
Gre še enkrat na pomol in zavpije:"Poglejte največji skok Evrope!"
Spet skoči,hitro pogleda proti gospodični,a gospodična se ne da motiti.
Janez pa spet na pomol in zavpije:"Poglejte največji skok sveta!"
Požene se,skoči,vendar pa je bil tokrat malce neroden in se mu zgodi nesreča.Kopalke se mu zataknejo na eni deski na pomolu in ubogi Janez brez kopalk pristane v morju.
Nekaj časa čepi v vodi,potem pa v bližini zagleda eno staro ponev.Zagrabi jo, si z njo prekrije mednožje in odide iz vode,ravno mimo gospodične z knjigo.Takrat pa opazi,da ga gospodična z zanimanjem opazuje.
To ga tako opogumi,da stopi k njej in jo ogovori:"Dober dan gospodična!Vas smem vprašati,kaj počnete?"
"Študiram",odvrne gopodična.
"In kaj študirate?"
"Psihologijo."
"O,psihologijo!Potem pa gotovo veste,kaj jaz zdajle mislim",pravi Janez
"Seveda vem."
"No,in kaj mislim?"
"Mislite,da ima ta stara ponev dno!"
Naj vsak dan bo s soncem obsijan
