Vem, da me boste napadle ampak..... Tole o zaščiti živali je prav zelo dobra in humanitarna zadeva in se strinjam z vsem kar ste gor napisale. Vendar me včasih prav zaboli ko dobivam vse te maile (najmanj 1 na mesec) in slikice raznih kužkov, mačk,... ki so trpinčeni, osamljeni, zapuščeni. Delam v takem poklicu, da bi vam lahko vsak dan poslala veliko slikic in mailov z ljudmi (otroki in odraslimi), ki so ravno tako kot živali trpinčeni, osamljeni, zapuščeni. Zakaj se pa za te nihče ne oglasi? In pošlje okoli po e pošti tako v nebo vpijajoče pismo po pomoči kot je bilo to tukaj? Zakaj tudi po medijih vedno poslušamo samo o mučenju živali in, če pogledamo realno, ZAKAJ za božjo voljo nimamo društva za boj proti mučenju ljudi? A lahko svojo humanitarnost opravičimo le s tem, da pomagamo ubogim živalicam v soseski, jim nosimo vodo, hrano in prepričujemo lastnike, da z njimi dobro ravnajo, zatiskamo pa si oči, kaj se dogaja za vrati sosednjega stanovanja. V vsaki soseski, v vsakem bloku je vedno nekdo, ki potrebuje našo pomoč. Ali je to babica, ki je ostala sama in ji nima kdo prinesti kaj iz trgovine in ji pokloniti eno lepo besedo na dan, ali so to otroci, ki prenašajo nasilje s strani staršev, vrstnikov, ali je to mlada mamica, ki je ostala brez službe in svojim otrokom nima kaj dati jesti,.... Zamislimo se malo nad tem, ko bomo naslednjič poslali/dobili mail o mučenju živali. Naredimo kaj dobrega tudi za ljudi!
Preveč sem se razpisala, vendar mi je to ležalo na duši odkar ste odprle to temo.
Pa brez zamere!
Ana