ŽIŽULA - KITAJSKI DATELJ
Drevo te vrste je zelo zanimivo po svoji obliki.Zgrbančene veje, ki so nekoliko povešajoče imajo značilno rjavo rdečo barvo, so bolj ali manj poraščeni z ostrimi trni izza njih se izraščajo listne vejice na katerih so manjši listi, ki so podolgovati, usnjati, bleščeči rahlo nazobčani s tremi vzdolžnimi žilami. V maju pa vse do avgusta se na zalistnikih razvijajo šopasti majhni cvetovi rumene barve, ki prijetno dehtijo, so dvo spolni in so zelo privabljivi za čebele. Plodovi, ki so zelene barve so jajčasto podolgovati ali pa so rahlo hruškaste oblike odvisno od sorte. V septembru pričnejo plodovi spreminjati barvo na rahlo belo-rumeno na kar se pričnejo od peclja navzdol barvati z izrazito bleščečo rjavo rdečkasto barvo. Plodovi žižule so užitni v oktobru, ko popolnoma dozorijo in imajo nagubano površino in zmehčano meso v katerem je podolgovata koščica. Meso je bledo rumeno prijetnega kiselkasto sladkega okusa, plodove uživamo sveže ali posušene. Iz njih delamo marmelade, sokove, žganje. v Krški vasi plodove žižul vstavijo v steklenice in jih zalijejo z žganjem. Zraven koristnih sestavin in zelo veliko vitamina C ga uporabljamo za zniževanje krvnega pritiska. Liste, skorjo in sadeže v farmaciji uporabljajo za izdelavo različnih zdravil in čajev.
Drevo, ki je izredno dekorativno poleti in pozimi, ko odvrže letne izrojene poganjke z listi, prenese v času mirovanja temperaturo -25°C. V poletnem času je odporna proti suši, škropljenja proti boleznim ni potrebno izvajati. V višino zraste do 2-8 m, kar je odvisno od vzgoje, ki je lahko grmaste ali drevesne oblike. Obrezovanje skoraj ni potrebno, izrezujemo samo suhe veje ali tiste, ki preveč poženejo iz krošnje. Sajenje žižul je podobno kot pri sadnem drevju, izogibajmo se zastajanju vode v tleh. Zarodi že v tretjem letu po sajenju.
V Krški vasi pri Brežicah imahjo različne sorte žižul posajenih v posodah in zunaj tako, da jim lepo rodijo. Pri njih lahko vidite plodove in dobite sadike.