član od 20023690 sporočil
Vem, Jernej, s tem se strinjam... Vse je vzgoja... Se smomnim, kako je naš fotr težil; ne vpij, ne galami, ker so drugi okorg nas... Ne delaj tega, ker je od nekoga drugega. Celo otroštvo sem imela polno glavo nekaih razlaganj zakaj ne, zakaj se ljudje slabo počutijo, če se grdo obnašam.... Sestra se tudi spomni in odnesli sva nekaj od tega.
V Ljubljani pa tudi vem kako je, horde podivjanih maturantov... Delam v centru mesta, pa vidim vse to. Študentski štrajk, pa so vsi podivjani, zadeti in nažgani.
Zadnjič sem bila na koncertu na Stadionu, v dno srca so se mi zasmilili stanovalci tam blizu... Ker je vse poscano, pokozlano, skratka, nepopisno...
Pa da ne boš mislil, sem pri nas enkrat skoraj zbila eno mamco, ki je šla lulat direkt na cesto. Jaz pa z avtom v hrib, me je skoraj kap. Mislim, če te že lulat, greš lahko vsaj ZA cesto, ne nanjo, halo? Pa letos spet enega ata, ki je svojega komaj pospravil, ker je tudi scal na cesto... Spet, relaksacija v naravi, ha?
Sem pa včeraj razmišljala... Vsak, ki bi hotel nabrati kostanj, bi si lahko kupil hektar gozda. Ali pa če bi nabiral borovnice. Bi se pač odpovedal enemu boljšemu avtomobilu, pa bi imel relaks, svež zrak, skrbel bi za gozd, da bi malo cenil delo drugih... Potem naj mu pa kdo to pobere??? Kaj bo rekel, kar dajte, saj pade na tla, pa lahko...
Pa še cene gozda bi varirale, kjer je več kostanja, borovnic, bi bil občutno dražji, tko kot za zidalne parcele? Hecno, verjetno nihče na to tudi pomisli ne...
V praksi se to ne bi nikoli naredilo, vem. Ampak če bi kdo tako zelo želel gozd, ga lahko kupi, morda celo vzame v najem? Ampak a ni fino, živeti v urbanem okolju, imeti vse na dosegu roke, za vikend pa se brezglavo sprehodit nekje izven mesta, pobrat kar ti pade na pot, ali pa se celo malce potrudit za to, da TI pade na pot... Nobenih stroškov, nobenega dela...