No evo...nagnala me bo iz postelje in spalnice...

6. mar 2006 13:23

Tudi mene je enkrat mož posnel v smrčaškem stanju. Ko je bila hči stara kak dober teden in sva obe izmučeni zaspali, naju je mož posnel. Sem smrčala, da se je treslo. jade

6. mar 2006 13:39

Meni doma ne verjamejo,da se slišim kadar smrčim.Največkrat smrčim kadar začmurim na kavču,kjer jaz nimam navade spati,pa me kdo dregne,jaz pa pravim :"saj se slišim".No potem pa vsi v zrak,kako moram jaz slišati sebe kadar spim,ker sem drugače gluha kot noč kadar mi kaj pripovedujejo.Tudi moj pridno žaga ,ampak jezi me samo takrat,ko pride domov malo v rožicah.Takrat bi ga pa kar pretepla .Preizkusili smo že vse mogoče anatomske in ne vem kakšne še vzglavnike ampak ,ko je ćas za smrčanje ne pomaga nič. jesen

6. mar 2006 16:40

Nekako se bom kar strinjala z boorisom.. Precej pomaga lahka hrana in pa odsotnost alkohola...Drugač pa tud jaz iščem šalter za izklop...hahahaha...navadno deluje:DAJ OBRNI SE....definitivno pa, če se spravim prej v posteljo, ker potem me ne gane več...Ker pa sem po definiciji nočni ptič, to skoraj nikoli ni uresničljivo... Pa saj jih tudi jaz včasih nažagam, vsaj za podkurit..hehehe LP juhica

6. mar 2006 19:19

Escada, moj mož je dobil danes (pri diabetologinji) napotnico za Ambulanto-motnje pri spanju -Golnik! Pa sem mislila, da so tam samo pljučni bolniki! Kako sem nevedna! Probaj vprašat svojega osebnega zdravnika, če mu je ta ambulanta poznana! Meni ni! Galja

6. mar 2006 19:52

Odo pojem Lumpici kot pristašici ločenih spalnic. Po možnosti še v različnih nadstropjih. Sicer sem jaz smrčača že poslala nazaj - garancija potekla, servis ni pomagal. Poleg smrčanja je mimo vozil še vlak, pa vsi v bloku so prali ponoči. Jaz pa razvajenka, mimo naše hiše niti bicikel ne pelje. Edini šundrač je naš pes, ki pa tudi zna zažagat. Kot otrok in še kasneje pa sem spala z mojim plišastim živalskim vrtom, mi je ponoči prišel prav, ker sem ga zmetala v mojo sestro. Loni Makaroni

6. mar 2006 21:22

V stanovanju nad mojim je vse leto živel podnajemnik, ki se je sproščal s teniško žogico....noč za nočjo....... Sledil mu je ljubitelj psov, ki ga ni motilo, da ta njegov ljubljenček po drugi zjutraj zaviiiiiijaaaaa ..., ker ga itak ni bilo doma....... Ta je ostal dve leti, potem so se stanovalci (jaz ne!!!) pritožili... Nato se je v to stanovanje vselila mlada družina.... Tastaradva sta se garbala, dojenček, bošček, je pa na vse mile viže jokal.... Tudi noč za nočjo... No, zdaj sem v hiši, mir je pa še bolj relativen, kot prej.... Vso noč brnijo računalniki....Eni špilajo igrice (Tibia -upam, da sem prav zapisala), drugi delajo za službo, tretji smo na kulslo, četrti delajo za šolo.... In ko se ta pisana druščina ob zori odpravi spat, se prebudi babica ki pravi: Raanaaa ura, zlaaataaaa ura. No, pa bodi vesel v takšnem režimu Vrana

7. mar 2006 14:27

Moj mož tako smrči, da se"šipe tresejo".Tudi jaz smrčim včasih, vendar bolj nežno. Nebi rekla, da je to odvisno od hrane, ali da ga imaš kaj več "pod kapo", kajti moj dragi, smrči tudi, če nič ne pije. Vsega smo že"probali", vendar brez uspeha. No, sedaj, ko greva skupaj spančkat, pa oba zaspiva kot angelčka. Escada, preden greš v tak velik nakup, poskusita še to. lp vsem

7. mar 2006 18:45

Moja prijateljica si je nabavila slušalke, ki jih uporabljajo na gradbišču. Zaleže. Mene motijo voščeni čepki, spim pa kot ventilator. O smrčanju mož pa imajo tako ali tako najlepše mnenje - vdove. Pri nas smčimo vsi v hiši. Tudi jaz. In tudi moj maček, ki spi na postelji, ker je zeloooooo močna osebnost. frina

7. mar 2006 21:48

Hja, tudi eden od mojih mačkov smrči - perzijci to pogosto počnejo - zanimivo je le, da se punca v budnem stanju vede kot - DAMA, prosim lepo! Vrana

7. mar 2006 22:09

Moj mož tudi smrči v vseh položajih, še najbolj zvečer na kavču, v postelji še nekako gre - uporabljam podobno metodo kot večina - brcanje, dreganje, kadar sem bolj nežna, mu na trdo vlečem kovter, da se obrne, pa včasih pomaga. Tudi jaz sem že uporabila tiste slušalke, ko sem bila pred leti 10 dni v bolnici in je ena gospa tako smrčala, da je bilo joj. Prvi dan so me ob treh ponoči peljali v drugo sobo, da sem zaspala, naslednjo noč sem si ob štirih izprosila apaurin, potem mi je pa mož prinesel slušalke, pa je bilo malo bolje. Tretji dan sem bila tako izmučena, da sem popoldne ob strašanski nevihti, ko je treskalo kot za stavo, spala kot angelček, da so se cimre čudile, kako ne morem spati ob smrčanju, ob takšnem viharju pa. Zamaški za ušesa so pa zame premalo, sem jih uporabljala ob zadnjem obisku bolnice, pa ni preveč zaleglo. Nočne nevihte me v splošnem ne motijo, smrčanje pa, čudno, a ne?