Običaji

Če povem svoje izkušnje... V bistvu je tudi pri naju zelo dooolgo trajalo, da sva zbrala pogum in se odločila, da se morajo spoznati tudi najini starši. Ne vem, če obstajajo kakšni običaji na to temo. Midva sva, oz. najini starši so se odločili, da pridejo najprej moji k fantovim. No vse je potekalo v redu. Je pa res, da sva bila midva najbolj živčna od vseh, ker so moji in njegovi starši kot noč in dan...drug karakter, drugačen način življenja, razmišljanja. Naju je bilo zelo strah kako se bodo ujeli. Potem pa je vse OK. Saj jim ni treba skupaj živet. Marjetica

Kaj pa če to izvedete malo bolj po moderno (no kakor za koga). Ta "mlada dva" lahko povabita starše na skupno kosilo ali večerjo na "nevtralen" prostor-torej nekam v gostišče. Na takšen način se izognete temu, kdo "mora" prvi obiskati koga. Lp, maychi

Tudi če zadevo izvedemo tako (saj jo tudi verjetno bomo - izgleda da se bomo spoznali ob selitvi "ta mladih v novo stanovanje - še vedno ostaja isti problem: kdo pa koga "prvi" povabi domov. Hvala za razmišljanja. LP Zdenka

Mislim, da to pa res ni važno, kdo koga prvi povabi domov. Vsaj jaz tega običaja ne poznam, če je kje. Pokažite dobro voljo, pa prvi korak naredite vi. To bo povabilo, ki ga bodo z veseljem sprejeli. Potem bo pa tako steklo samo od sebe. Važno, da bo led prebit. gogy

Pa zakaj ravno domov?! Pojdite vsi skupaj na spoznavno večerjo nekam ven. Pri nama so se začeli spoznavat v bistvu šele takrat, ko sva dobila prvega otroka in so pač prihajali k nam na obisk.

Naju z možem je oče hčerinega fanta povabil na njegovo 5o-letnico pol ure pred predvidenim srečanjem. Na srečo sva imela doma primerno darilce. Takrat sva se spoznala z vso "bodočo žlahto". Bilo je prijetno in veselo, vrnila sva se šele v ranih jutranjih urah naslednjega dne. Sedaj si večkrat potelefoniramo, se občasno obiščemo, se srečamo pri mladih... Skupaj si ogledamo kako gledališko predstavo. Starši sinovega dekleta so me obiskali prvi dan po moževi smrti. Pol ure prej so vprašali, če se lahko oglasijo. Sin in njegova deklica sta poskrbela za postrežbo.V vsej bolečini tistih dni, mi je bilo srečanje z njima prijetno. Taktno in nevsiljivo sta mi bila v pomoč tudi prve dneve strahotne praznine po pogrebu. Sedaj gremo večkrat skupaj na kakšen izlet, mladima smo pred kratkim z "udarniškimi akcijami" pomagali pri adptaciji njunega stanovanja... S strpnostjo drug do drugega, s spoštovanjem različnega načina življenja, navad in nazorov in z medsebojno pomočjo lahko starši le doprinesemo k sreči naših otrok in vnukov! Nelly

Dolgo tega sem prebrala en vic, ko so reševalci s samotnega otoka pobrali dva brodolomca, ki sta bila tam 20 let, pa nista med sabo spregovorila besede. Ko so ju vprašali, kako je to mogoče, sta povedala, da sta Angleža in da ju pač nihče ni predstavil. Mislim, da v vaših odnosih ni bolj in manj pomembnih, ki bi morali prebijati led. Če ste prepričani, da bo zveza vašega otroka trajala - da je "to" to, potem pač izberite eno priložnost in povabite bodoče sorodnike na kavo, na božično potico, ali pa jim pojdite voščit novo leto. Morda boste ugotovili, da niso vredni truda, lahko pa boste spoznali dobre prijatelje do konca življenja. Ne komplicirajte torej. Vseeno pa - ne hitite, če otroci niso še "prepričani". Da vam ne bo kasneje kdaj nerodno pred otroci. Lisa

Mislim, da ste me napačno razumeli! Spraševala sem po običajih. Zdenka

Szdenka, običaji so včasih bili, da so starši bodoče žene šli k staršem bodočega moža se pomenit o doti in pororki, posredovala pa je tretja oseba. Ampak mislim, da smo zdaj že malo mimo tega. Jaz sem imela srečo, da sta se moja mama in takrat še bodoča tašča spoznali po naključju. Po tistem se niso obiskovai, pravo, uradno srečanje in spoznavanje pa je sledilo, ko sva se odločila, da se poročiva. Torej smo se nekako držali običaja, le da smo opravili brez posrednika... Hecam se. Je pa res, da so se starši tako "poštekali", da se dobivajo in obiskujejo tudi brez nas, mladih, "marsiktero kupico so skupaj zvrnili", pa tudi obe mami se dobivata kar tako in gresta včasih skupaj tudi po nakupih. Če pa te zanimajo res samo običaji, bo verjetno treba v knjižnico po kakšno knjigona to temo, gotovo se bo kaj našlo. Mamamia mamamia

Jaz pa mislim, da je bilo obratno, saj po filmih sodeč. Dekle so prišli prosit - oče in sin. Ponavadi je dekle nekje za vrati prisluškovala, kaj se menijo. Drugi krog je pa tekla beseda okrog dote, kjer se je dostikrat tudi končalo. Pozdravček!