Čaji

Caji so tudi velika tema. Ce zelite nadomestiti s cajem kavo ze zgodaj zjutraj potem si prelijte z vroco vodo (ne vrelo) eno cajno zlicko "Earl Grey" na mrezici in skodelici 2 dcl, in pustite 2-3 minutke namakati se; potem pa ce se le da brez sladkorja pocasi srebati. V kolikor Vam bo vsec, pa dodajte se kancek mrzlega mleka (tudi smetana). Lahko si naredite "zeleni caj"; le ta zelo dobro vpliva na organizem, veliko fluorja, torej proti kariesu. Tudi ta caj prelijete z vroco vodo (ne vrelo) ga pustite eno minutko in nato izlijete narejeni caj proc. Nato ponovno prelijete ze "namocen" zeleni caj in ga pustite pol minutke. Nato ga uzivajte, brez sladkorja in nic mleka. Tako imenovani pravi caji imajo lastnost, ko jih prelijete z vroco vodo in pustite dalj casa -do 5 minut, da blagodejno vplivajo na zelodec in crevesje. Torej z manj casa priprave je caj bolj pozivljajoc. Pa tudi zeliscni n.pr. tibetanski: dnevni caj, vecerni caj in "lady tee" (za dame) so pravi balzam za duso in telo. Tako pijem caje jaz. Svetoval pa mi je arhitekt g. Lipuzic iz Ljubljane, ze pred veliko leti. Lep pozdrav Henri

Močno priporočam, da jutranjo kavo nadomestiš s čajem. Neglede na to, da zdrava prehrana prepoveduje oboje - kavo in čaj, je med njima bistvena razlika. Skodelica čaja vsebuje mnogo manj poživila (teina) kot kava kofeina. Tudi farmakološko delovanje teina naj bi šlo po manj obremenjujoči poti skozi organizem. Poleg tega je kava pražena - ob tem pa nastajajo rakotvorni prosti radikali, Čaji, še posebno zeleni pa nasprotno vsebujejo antioksidanse in znanstveno dokazano preprečujejo raka. Pa še nekaj mineralov (že omenjeni fluor...) Edino pametno slovensko knjižico o čajih sem zasledila v zbirki malih ličnih knjižic (čokolada, oreščki itd...). Za prvo informacijo je verjetno najbolje, da se napotiš v čajnico Cha v stari Ljubljani in vzameš njihovo brošuro. O čaju kaj več pa seveda angleška literatura - pobrskaj po knjigarnah in internetu. Pa tudi najhujša vročina niti slučajno ni ovira za pitje čaja - ledeni čaj seveda. Narediš koncentriran zeleni čaj (4 čajne žličke na 3 dl vode), 3 dl močnega metinega ali melisinega čaja, pol limone in 4 zvrhane žlice rjavega sladkorja. Čaj nekoliko ohladiš in ga naliješ v kozarce, ki so do polovice napolnjeni z ledenimi kockami (da se ohladi in razredči!). Slamica in nekaj lističev sveže mete/melise. Če pa želite najprej le preveriti, ali vam to sploh ustreza, priporočam pokušino ledenega zelenega čaja od Raucha (Interspar, večji Merkatorji).

Tudi sama se navajam na pitje nesladkanega zelenega čaja. Koliko ga je priporočljivo popiti na dan? Ima res učinke proti kariesu? Kateri čaj pa je najbolj zdrav - v mislih imam predvsem tiste, katerih cvetove srečamo v našem okolju (šipek, kamilica, hibiskus...)? Beti

Preveč pravega čaja gotovo ni dobro, saj potem pridemo do tistih škodljivih učinkov, kot jih ima kava , morda celo do odvisnosti. Mislim da sta dve skodelici (4-5 dl) na dan dovolj. Ja, tudi proti kariesu naj bi deloval zeleni čaj. Prav tako ni priporočljivo pretiravati z zeliščnimi čaji. Svoj čas so naredili veliko gonjo proti lipi - češ da je strupena. Mislim, da postane vsaka od teh rožic (oz. zdravilnih zelišč) v prevelikih količinah strupena - kot vsako zdravilo. Zato je tudi stara slovenska modrost mešala "planinski čaj" - malo tega in malo onega. Ali pa si pripraviš enkrat tega in drugič drugega. Bolj blaga zdravilna zelišča pa so: bezeg, šipek, meta, melisa, listi robide, maline, jagode, materina dušica (timijan), morda še kopriva. Potem obstaja še stotine rožic, ki so dobre za te ali one težave. Večinoma so grenikastega okusa in imajo v večji količini ali pogostejši uporabi lahko že stranske učinke. Močna se mi zdi tudi kamilica (podobno rman), zato jo obravnavam kot zdravilo.

Torej lahko na vrtu naberem nekaj listov od robide, maline in jagode? Kako pa naj ravnam naprej? Jih naj posušim, zmeljem,...? Pozdrav, Beti.

Jaz sem se vsega naučila iz knjige Slovenske zdravilne rastline (Pavle Bohinc), mislim, da obstajajo tudi novejše izdaje na to temo. Večino zelišč, tudi omenjene liste, se nabira spomladi oz. nekje do julija, tako da je za letos že prepozno. Morda pa lahko vseeno poskusite nabrati sveže poganjke oz. mlade liste Potem se posušijo v suhem in vetrovnem prostoru ali pa na soncu (hitreje). Listi robide naj bi bili dobri fermentirani: teorija pravi, da jih pustiš v večjem kupu na toplem prostoru. Vendar mi to še ni uspelo, saj so se na močnem soncu listi začeli hitro sušiti, brez sonca pa plesneti... Popolnoma posušene liste spravim v steklene kozarce (lahko tudi platnene vrečke), meljem jih ne, saj tako izgubljajo aromo. Pa še to: če hočete imeti res okusen čaj, ki rabi le malo ali nič sladkorja, limone, potem je treba kar bogato dozirati - vsaj zvrhano žlico zelišč na skodelico vode. Malina robida in jagoda so blažji od npr. bezga, mete in melise. V vodi jih pustim do 10 minut.