Nasilje v šoli

Pozdravljeni,

kar se je zgodili na OŠ Deskle, se meni zdi nedopustno. Kako se ravnatelj spreneveda oz. si noče priznati, da se to dogaja na njegovi šoli. To se lahko zgodi vsakomur, ni nujno, da je otrok iz druge države. Kje so učitelji, starši? Verjamem, če bi bil otrok iz bolj pomembne situirane družine, bi že letele "glave". Naj omenim samo moj primer izpred 13 let.Takrat je starejši sin hodil vsedmi razred in je vrgel papirnato letalo skozi okno šole. Po pošti sem s povratnico dobila obvestilo o neprimernem vedenju in, če se bo zadeva ponovila, bodo ustrezno ukrepali!V tistih časih so imeli učitelji neko avtoriteto. Skozi leta jo izgubljajo. To vidim pri svojih otrocih, ker so deset let narazen. Kot rečeno rpi starejšem neko pretirvanje,  pri hčerki že manj strogosti, tamali sedaj hodi v drugi razred pa je v začetku šole prišel domov, da ima neke pravice, o dolžnostih pa niti besede. Ne vem kam gre ta svet.

Lep pozdrav 

19. dec 2014 10:40

Ne, ne izgubljajo je. ODVZELI so jim jo. Sistem pravilnikov itd jim jo je odvzel. No, vsem ne, ampak tisti, ki jo imajo, vsakodnevno tvegajo inšpekcijski pregled. Tako to je.

19. dec 2014 10:51

Se strinjam. Naš tamali je bolj živahen, pa včasih učiteljica malo potarna. Rečem ji, naj ga "prime" bolj na trdno, pa mi je rekla, da ne sme. Tudi, če se kdaj udari, spotakne, se hiti opravičevat...pa doma pade pri meni, kaj šele v šoli, ko mora ena pazit na dvajset ali več otrok. Sem imela primer iz vrtca, ko so se starši neke punčke pripeljali nazaj v vrtec (15 km), ker jim vzgojiteljica ni povedala, da se je mala malo popraskala med igro na igrišču. Skratka dogaja se.

LP

19. dec 2014 12:02

No, g. Marko Juhant je na enem od svojih predavanj  dal kratek in jedrnat odgovor na današnje probleme v šoli (pa tudi splošno) in sicer ja dejal: " imamo problem, ko imamo v šolah razvajene otroke razvajenih staršev"

Tako obnašanje vsekakor ni dopustno, a šola bi morala pod vsakim pogojem prej ukrepati, saj je ravnatelj sam dejal, da so imeli v tem razredu že prej disciplinske probleme. Je pa res, da je žal tako, da nekateri starši še vedno trdijo, da je svoje otroke treba vedno zagovarjati. Prav to mi je pred leti, ko sem imela nekaj težav s sinom rekla mama ene od njegovih sošolk - svojega otroka moraš vedno zagovarjati - nikakor se ni strinjala z mano, ko sem rekla, da ga moram vedno sprejeti,  poslušati in imeti rada, a če dela narobe ga pač ne morem zagovarjati. težko je poslušati kritike na račun svojih otrok in še težje je sprejeti, da tvoj otrok v vedenju izstopa v nepravo smer, a tudi s tem se moraš spopasti.

Je pa odziv različen od šole do šole. Pred 5 ali 6 leti so se v sinovem razredu prerivali in je sin z obrazom udaril v rob mize, tako da so me klicali v službo in sem ga peljala šivat rano. Ko sem prišla v šolo nisem mogla verjet: v pisarni socialne delavke so me čakali razredničarka, ravnateljica, učiteljica, ki je bila med odmorom z njimi in socialna delavka. Vse so prestrašeno zrle vame, kaj bom naredila in si vidni oddahnile, ko sem to sprejela kot živahnost otrok in ne kot napad nanj. Naslednji dan me je klicala razredničarka, da so imeli razredno uro in se celo uro pogovarjali o dogodku, ter da je res šlo za nesrečo. Ko sem ji odgovorila, da mi je to jasno in da očitno je bil med prerivanjem zraven, saj če bi mirno sedel v klopi se mu to ne bi zgodilo je odgovorila samo : malo je takih staršev, smo imeli tudi primer, ko je zaradi podobnega primera prišla na obis policija.

19. dec 2014 14:02

podpisem pod patko.

in  dodajam http://www.sketa.si/vsi-smo-bosanci/

19. dec 2014 14:20

Nimam otrok, tako da ne morem govoriti iz izkušenj, ampak zdrava pamet mi pravi, da ne more biti dobro, če starši otroka zagovarjajo za vsako ceno... Kako se naj otrok ob tem nauči odgovornosti za svoja dejanja?

Posledice permisivne vzgoje in še kakših modernih pristopov okušam na svoji koži pri delu s študenti, ko se ničkolikokrat vprašam, kaj zavraga je pri njihovi vzgoji šlo narobe, da so postali tako arogantni, brezobzirni in komolčarski razvajenci...

19. dec 2014 14:24

Spravljanje na posameznike, ki na tak ali drugačen načini izstopajo (tj. če niso ravno družabni/dobrega izgleda/bogatih staršeh ali pa se ne pustijo zafrkavat), je že kar ustaljena 'praksa', in to še zdaleč ne samo na šolah.

Tam se ta 'bullying' in pa nasilje zgolj prvič jasno iskristalizirata. 

19. dec 2014 15:04

 Se strinjam  ,MiriBon,  ampak takšni so svoje obnašanje prinesli že iz otroštva in se še kar naprej nadaljuje in se tudi verjetno nikoli ne konča.    Za vsem tem pa stoji vzgoja staršev in nikogar drugega.  Starši moramo svoje otroke učiti strpnosti in nenasilnega obnašanja, predvsem pa spoštovanja do soljudi. 

19. dec 2014 15:17

Res je.

Precej časa nazaj sem gledala zelo pretresljiv film o žrtvah nasilja/maltretiranja na neki srednji šoli  - za razliko od podobnih filmov je ta prikazoval tudi tragični pojav t.i. self-bullying-a, ko žrtev dobesedno nadaljuje delo akterjev in se sama maltretira, kar se kaže v izgubi samozavesti in predvsem samospoštovanja zaradi dolgotrajne izpostavljenosti obrekovanju in zafrkovanju, če ne že nasilju. Žal se ne spomnim samega naslova, se pa spomnim končnih scen, ko so žrtve šolo in starše ter součence soočile s posnetki maltretiranja, da jim je končno 'potegnilo', kaj se dejansko dogaja. 

(bi bila vesela, če se kdo spomni tudi naslova filma...)

Seveda moja šola ni bila nobena izjema, kar se tiče tovrstnega maltretiranja/nasilja, in 'na meniju' so bile zelo različne tarče, tj. od bosancev do možač in mehkužnih piflarjev ter grdih piflark, po možnosti seveda iz manj premožnih družin. 

V tem smislu se mi zdi zato zgrešeno (če ne že populistično), da se izpostavljajo samo tarče nasilja iz drugih držav, ker je problem veliko globji in ima mnogo širše razsežnosti.

Pa še za konec - je to dopustno/ok? Seveda ne. Ampak nekje se taki morajo in bodo izživljali, nekateri zaradi osebnih težav, spet drugi enostavno iz hudobije in zlobe in pa za učinek v smislu 'feel good/better about yourself', tj. da če nekoga pač dobro potunkaš v blato, se zdi, da si sam pa kao nekaj več. Al pa enostavno za hec, ker je 'smešn'.

Še hujše je, ko vmes skušajo poseči odrasli, ki pogosto niti ne razumejo vsega, žrtvam p se za povrh pogosto obetajo še 'obresti' v takšnih in drugačnih oblikah, če/kadar ukrepi ne dosežejo svojega namena.

Nasploh se mi ne zdi pametna odločitev, da se izpostavljajo same tarče maltretiranja, temveč je treba prej in predvsem obsojati ravnanje in hkrati najti razloge zanje.

Life is war against boredom~

19. dec 2014 20:58

Razmislek za začetek: Ti si svoje otroke vzgajala z enakim stilom, mero, ne glede na to, da so vmes leta in nisi bila pri mlajšem tudi za pikico bolj popustlijva? Samo vprašam.

Ker tiste, da ima otrok dolžnosti, to resnico naučijo otroka starši - ali pa ne...Če ne, so prve žrtve drugi otroci, potem učitelji, potem kdorkoli pač pride mimo in na koncu so take narcistisične pošasti zrastejo v osameljene tridesetletnike, ki jim ni čisto nič jasno..

 Šola lahko to prepričanje kvečjemu utrdi, ampak če ni doma vzpodbude, šola ne more korigriati do konca. To pa zato, ker primarna socializacija poteka v družini, šola funkcionira kot ena od dejavnic sekundarne socializacije - ergo, baza je doma.

Drugače je pa tako, da so Deskle samo erupcija, so taki primeri tudi drugje in ogromno jih je. Nasilnih otrok je strahotno veliko in vsak peti otrok je bil izpostavljen nasilju vrstnikov. Če ob tem kak šolski strokovnjak reče, da "se naj doma pogovorijo", lahko suho ugotovimo, da smo kot družba zafrčkali sredstva za šolanje prej omenjenga strokovnjaka, ker mu evidentno ni jasno, da nasilni otroci prihajajo iz familij, kjer vzroca kulturnega pogovora itak ni. In smo spet pri tem, da je baza doma.

19. dec 2014 21:46

Se bolj žalostno je, da se takšno obnasanje nadaljuje tudi v službah oz., ko 'odrastemo'. (navezujem na temo o maltretiranju na delovnem mestu). Otroci, ki ne spoštujejo avtoritete, je ne bodo spoštovali tudi v službi in ne bodo spoštovali sočloveka ali pa bodo postali pasji šefi...