Terjet ali trijet

Samo delno se spomnim ene sladice iz otroških let, ki so jo smeli jesti samo odrasli, otroci smo jo pa tako malo naskrivaj tudi ukradli kako žlico. Teta, ki jo je delala k "furežni" pogostitvi, je že davno umrla, njena hči pa tudi nima več recepta. Kolikor se malo spomnim, mi je izgledalo kot da bi bile popečene tanke šnitke kruha ??? naložene v skledo in polite z zelo sladkim kuhanim in začinjenim vinom.

Tudi za ime nisem stoprocentno sigurna, bilo je eno ali drugo.

Ali se kdo spomni kaj podobnega, mislim, da mora to biti kaka štajerska posebnost.

(No, ne vem zakaj se vedno znova in znova vračam s spomini na mladost)

BABI 2+2

Temo je spremenil(a) BABI 2+2 dne 22. jan 2014 19:07

22. jan 2014 19:11

Ni treba daleč po recept:

http://www.kulinarika.net/recepti/283/sladice/ajdov-tri

pa še variacija: http://recepti.najdi.si/recept/Trijet/5019f385 ;

lp

22. jan 2014 19:49

Ja, pri nas to še kdaj jemo. Najboiljši je kruh, opečen na plošči klasičnega štedilnika na drva, ti in tam je skoraj malo zažgan. Na tanke rezine narezan, seveda, potem popečen. Zalit, kar vroč, z (običajno) rdečim vinom, sladkan po okusu. Nesegreto vino na vroč kruh. Sladkor kar tako dodan. "Za moč", so rekli moja babica (pa tudi prababica), tudi moja mama pravi tako. Bo že res, kajne?  En tak poseben okus je to.
rimljanka

23. jan 2014 9:29

V iskalnik sem dala terjet, zato mi ni nič vrglo ven, sicer pa sem vedela da tule gor vsi obvladate vse. Očitno tole le ni naša vaška skrivnost .

23. jan 2014 11:02

Ja, tudi jaz sem spomnim te sladice, ki jo je delala moja stara mama. Ker je imela zelo rada žemlje, jih je imela vedno na zalogi. Če so bile stare par dni in niso bile več niti za v belo kavo, jh je narezala, posušila-popekla na štedilnikovi plošči in zalila z vinom, sladkala in dodala cimet. Treba je bilo samo še počakati, da se je to vse skupaj fajn prepojilo in namočilo, nato pa so to dobili starejši za posladkat. Pa tudi meni je stara mama na skrivaj dala par rezin. Še danes se spominjam tega okusa, res je bil nekja posebnega, kot pravi Rimljanka.