17. nov 2013 5:03
Jogurt je (delno) fermentiran izdelek. Idealno so notri bakterije, ki predelujejo sestavine mleka (laktozo, mlečne maščobe) v kisline. Ko gre jogurt v lonček je večina 'hrane' že porabljena. Ko hrane zmanjka, bakterije pocrkajo in se proces ustavi. Dalje, v mlečnopredelovalni industriji so pakrinice zelo čiste, idealno sterilne; enako velja za embalažo, v katero so jogurti pakirani. Imamo torej čist (sterilen) zrak, čisto (sterilno) embalažo in jogurt, v katerem so samo kontrolirane bakterije, ki po nekaj časa tako ali tako pocrkajo. torej, nima od kje kaj pridt, ki bi zadevo 'pokvarilo'. Od kje pridejo kvarljivci? Slaba (počena,...) embalaža, slaba kontrola procesa polnjenja (nadtlaka v prostoru, potem lahko zunanji zrak vdre notri) ali pa že predhodna okužba jogurta z neustreznimi kulturami (ali je že v starter kulturi kakšna neprimerna vrsta, ali pa je vnešena z mlekom). največkrat zadeve splesnijo zato, ker so spore plesni ena najbolj trpežnih preživetvenih oblik in preživijo skoraj vse (razkuževanje, ...) poleg tega pa jih je ogromno v okolju (in še v zraku rade lebdijo).
Navadni jogurti so sicer najmanj pokvarljivi, ker imajo ob pakiranju najmanjši delež probiotičnih bakterij (živih kultur). Bolj problematični so npr probiotični jogurti (ki so že bolj živi), najbolj pokvarljiv pa je npr. kefir.
Zrak v naših hišah, kuhinjah, ... je daleč od sterilnega. poleg bakterij z las, kože, oblek, hrane veselo lebdijo okrog tudi spore plesni iz okolja, pa kaka bakterija iz prsti,... jogurt je pa super gojišče za večino njih. zato se potem odprt jogurt toliko hitreje pokvari.
mleko? 'sveže' mleko je pasterizirano (segreto na 60 stopinj), kar odstrani večino PATOGENIH bakterij (in gliv), ne pa vseh. tiste, ki preživijo v končni fazi mleko pokvarijo. Trajno mleko je pa sterilizirano (ni notri NOBENIH bakterij in gliv), zato ima tako dolg (=skoraj neomejen) rok trajanja oz. bo mleko prej kemično kot mikrobiološko deterioriralo.
MaskaA