Davki, ah ti davki...

Znanec Mirko, ki ga že dolgo ni več, je imel navado reči: "A ne, Katrca! Do smrti bomo živeli, potem pa kakor hočejo. Če naju ne bodo pospravili, bova pa smrdela!" Kruto, a resnično.

Ja, Kati, malo za šalo, malo zares. Bi morda bolj pasalo v temo "malo za hec". Pa "kako nas cuzajo" bi bil primernejši naslov od samih davkov. No ja, mogoče pa še kakšno rečemo na to temo, kar je pravzaprav bil moj namen.

Jaz mislim da bi tu tudi morali postaviti nek limit. Marsikdo res živi tako da si bo težko privoščil pogreb svojcev ki nikakor ni poceni. Potem bodo pa pogrebi ljudje si bodo pa še bolj od ust tzrgali. Seveda pa so na drugi strani tudi ljudje ki si to lahko privoščijo in postavljajo gromozanske spomenike...

Nek limit bi moral biti. 

Testeninca, da te malo potolažim, kopiram članek na to temo iz Dnevnik-a.

http://www.times.si/slovenija/pogrebnine-in-posmr

V članku me je presenetila izjava Andreje Črnak Megličeve, naj bi polovica ljudi obdržala pravice do pogrebnine.

Po njenih ocenah, seveda, če držijo.

Sem pa zaskrbljena, če to drži - ali to pomeni polovico Slovencev pred pragom revščine? Ali prav razumem?

Sebi v bran naj povem, da sem že več let (skoraj) dobesedno izolirana od zunanjega sveta, posledično revščine nisem opazila.

Moja družina na srečo krize še ne občuti in prav se mi zdi, da krijemo pogrebne stroške sami. 

In upam, da bo to dano čimvečjemu številu sodržavljanom Slovenije.

Moje mišljenje je pač takšno! Revščina je, to se vidi na vsakem koraku, moramo se pa vprašati koliko ljudi je res takšnih in koliko ljudi se dela revne, pardon, kar nekaj jih poznam, ki hlinijo samo, da bi jim drugi pomagali, v resnici pa......Tisti, ki res nimajo, se ne radi izpostavljajo, ker jih je sram! Sama pomagam očetu samohranilcu, mama je umrla, ostal je sam z odraščajočo hčerko in 8-letnim sinom! Nikoli ne tarna, pa vsi vemo, da so potrebni pomoči. Kar se pa tiče pogrebnine, še nisem slišala, da bi se ji kdo odpovedal, če tudi se je videlo ali je denar pri hiši ali ne!!!

Tem problemom, ki padejo na familijo, se da lepo izogniti tako, da se človek odloči, da bo svoje telo po smrti prepustil potrebi znanosti in izobraževanja.

To sem sicer jaz mislila napisati, ker imam to že dolgo dogovorjeno, ampak vseh trupel pa tudi ne bodo potrebovali, namreč, če bi se masovno začeli odločati za to.

Pravijo, da nihče ne ostane zunaj. Obveznost pokopa je povezan s stroški, ki so res lahko veliki. Izvedla sem pogrebe svojih starih staršev, kjer se je breme delilo, pa tudi časi so bili drugačni. Financirala sem stroške slovesa od očeta,danes je pet let in brata, pred petimi meseci.

To so stroški, ki jih ne moreš nikoli predvideti. Nujni pogrebni stroški so  okrog1500€, če pa je potrebno plačati še grobno mesto in spomenik, pa še precej več. ZZZRS je sedaj doplačal 520€, kar je pomemben delež.

To ni socialna pomoč, ampak prejemek iz naslova socialnega zavarovanja, ki ga plačuješ za pokritje določenih stroškov.

Ukinitev tega povračila pomeni, da sem izgubila pravico, za katero sem plačevala 36 let. Nobena zavarovalnica si  ne bi privoščila take sprememebe. Zanimivo pa je,da so tako pravico imeli tudi tisti, ki so plačevali samo prispevek po najnižji osnovi ( kmetje, do leta 1992 obrtniki), ki so denar usmerili drugam.

Zavarovalnice imajo tudi posebna zavarovanja za pogrebne stroške, vendar je potrebno imeti denar za mesečni obrok.

Mogoče šele sedaj razmumemo, zakaj so starejši ljudje varčevali za svoj pogreb.

Ja, to bi znal biti problem. So mi pa nasploh vaša razmišljanja všeč.

Vendelina jr., rešitev pa najdeš takoj...samo kaj, Vendy, naše pleme...ne vem...ne vem... Bi te takoj vzela za osebnega svetovalca, ah kaj, kar za prijateljico - svetovalko. 

Jaz sem že davno nazaj prosila moje domače, naj me med gorami raztrosijo, pa se s tem niso strinjali, pol sem pa napisala in notarsko uvekovečila: Želim si...