Potica, 'ferari mašina', razočarana

Tako kot mamamia tudi jaz zmečem vse sestavine za  v kruhumat, najprej vse tekoče, nato še moko in kvas,  ki naredi testo in vzhaja. Tudi meni v začetku ni ratala potica , poskušala in poskušala sem, pa ni šlo in sem obupala  ter prepustila potice mamam. Ko pa njih ni bilo več, sem se jih spet lotila in poskušala znova, pa ni šlo, enkrat pretrda, drugič premalo vzhajana, pa prenizka, pa skorja odstopljena, pa neokusno testo, skratka, prazniki nočna mora . Kar naprej sem preizkušala recepte in iskala pravega. Dokler nisem enkrat dobila pravega nasveta   - testo mora biti tako mehko, da se še malo lepi na roke . In od takrat naprej so moje potice odlične , nikoli ne dodam vsega mleka naenkrat, ampak ga dodajam postopno ter s prstom preizkušam trdoto. Problem torej ni v receptu, ali mašini, ampak v izkušnjah, ki si jih sami pridobimo, še lažje pa je, če nam jih posredujejo drugi.

Delam pa po receptu moje prijateljice: 60 dag moke, kocka kvasa (malo jo odščipnem in pojem), 1 dcl olja, 1 velika žlica kisle smetane, 3 rumenjaki in 1 celo jajce, 4 žlice sladkorja, 2-3 dcl mleka, malo ruma, limonina lupinica, sol.

Evo me. Se opravičujem, ampak sem bila zdaj 2 dni 'čisto drugje'.

Torej, ja, Vanja-ZDA, res imam lepega rdečega Kitchen Aida, katerega pridno uporabim za vse sorte miksanja in stepanja in mi je v tem pogledu oh in sploh. Ampak nisem ga nabavila v ta namen, ampak čisto zares zaradi tega, da bi 'obdeloval' bolj 'zahtevna' testa (ala kruh itd.). No, ker tudi z rezultati kar se kruha tiče nisem bila prav zadovoljna, sem pač te ideje opustila, ampak joj no, potico bi pa res no...

Ja, saj mi res to pravijo, da pač na ta način testo ne dobi tiste prave 'ljubezni' in zato ne 'uboga', ampak se kar strinjam z bannanno, ki pravi, da to res ni najbolj muz. Navsezadnje bi bil potem tudi trgovinski kruh čisto neužiten, meni je pa povsem všeč.

Je pa gotovo res to, da ne gre 100% zaupati receptu in je treba vsakič malo prilagodit (vlažnost glede na moko) in tukaj jaz verjetno kiksnem.

Ok, bom poskusila še Lonijin recept (zadnji prejšnji vikend je bil od Marinke, ker se mi je nekako zdelo, da ona pa že ve...), samo se mi zdi, da je njeno področje bolj orehova varianta (sori, če ni res), jaz pa še vedno hrepenim po 'sanjski pehtranki'.

Hvala vsem za pomoč, če ne prej se oglasim pri naslednji potici.

T.

Očitno nisi znala prečitati med vrsticami, zato ponavljam v bolj direktni verziji: Če ti nečesa ne znaš speči, potem ne dolži mašine za to. 

a na roke pa rata? probaj še tako pa boš ugotovila ali je kriv mašin ali kaj drugega. aja, pa ne velja le en poskus :D

No no, se mi zdi da sem že v prvem postu napisala, da sem (najbrž) jaz smotana >>> da ne znam! In da nikakor ne krivim mašine za to.

bannanna, na roke pa nisem poskušala, odkar jo imam, pa bom verjetno enkrat v prihodnje naredila prav to. Ker če pa ni kriva mašina, potem je pa definitivno pečica .

T.

Ne morem verjeti, da bi bila kriva strojna oprema. Sem namreč jedla že odlične potice in kruhe, narejene po bog ve katerih postopkih, peš ali strojno, s temi ali onimi mašincami - pa tudi take čisto zanič. Moj prvi kruh je bil  dober edino za v zid metat (pa še to samo bolj na rahlo), drugi z istim mikserjem že malo boljši, zdaj si pa domišljam, da ga kar dovolj dobro obvladam, le malo občutka za moko in vodo sem si v nekaj poskuisih pridelala. Ne znam ti povedati, jaz ga pač potipam s prstom in kar vem, kdaj je v redu. S potico je enako. Enkrat zdavnaj je mojster Ivačič rekel za krofe (ali potico, ne spomnim se več natančno), da nič hudega, če v prvem poskusu ne ratajo; poskušaj naprej, dokler ne rata, in potem delaj po zadnjem postopku.

Nikar torej obupati; izberi si čimbolj skromen recept za testo (se pravi, raje manj maščobe in jajc) in se malo igraj s količino mleka. Dva-tri poskuse bi moralo biti dovolj, do takrat pa - saj za v mleko namočit pa je menda že dovolj dobra tudi tvoja, kajne? Ne morem verjeti, da ne bi našla jedcev, četudi ni 100% popolna.

Limnol, jaz trdim, da če je recept iz dobrega vira, je količina vode (recimo za kruh) dosledno enaka. Moka ne more biti toliko bolj suha/mokra, da boš uporabil ali 2 deci ali 3 deci vode. Mogoče je včasih res bolj suha, ampak za koliko procentov? 1%? Samo sprašujem, zato me ne po glavi kresnit. To je zanemarljivo malo. 10%? to je tako mokro, da se delajo grudice. Pribajte dodati kili moke 10%vode.

Pekla sem namreč z zelo velikimo vrstami bele moke, celo v treh različnih državah, pa že dvajset let (odkar sem našla recept) dosledno sledim pravilu: 3 dele moke, 2 dela vode. Vsakokrat uspe brezhibno.

Po drugi strani je dobro spoštovati navodila, kako velika jajca se uporabi, ker je med velikimi in majhnimi jajci kar precejšnja razlika. Podobno je s soljo. Piranska, vsaj kolikor mi je uspelo videti, je tako mokra, da je kaj. 

Pa brez zamere.

Nič zamere, vsak s svojimi vatli meri. Tako na  moj občutek je razlike v količini vode ali mleka nekje do pol deci, ampak je pa ta toliko bolj bistvena (saj mogoče tudi ni - ampak meni se tako zdi ali pa tako zelo verjamem, da tudi zares vidim). Meni se zdi, da se moke pod roko kar različno obnašajo, pa ne vem, od česa je to odvisno - verjetno tudi od sorte pšenice pa kako je mleta in koliko je sveža. Problem soli pa rešujem tako, da jo raztopim v tekočini, pa je potem vseeno, ali je debela ali sipka. Pa seveda tudi v nadevu mora biti nekaj soli (vedno solim beljake, preden naredim sneg, in to je dovolj). Od jajc pa dam v testo samo rumenjake, beljaki gredo v nadev.

Teja-kit..sama imam malo časa to mašinco..kvašeno testo sem sprobala samo za kruhe,da dobim prvo občutek kako in kaj..sledi navodilom ..prvo delaj nekje z 4/5 moke in vse ostale sesatvine (kvasec,sladkor,dišavnice,rumenjake,maščoba...)dodaj manj tekočine kot je recept..ko to zgneteš (moj ima gnetenje kvašenih zadev na 2) dodajaj postopoma ostalo moko in tekočino do tvoje željenosti.

Probaj enkrat,dvakrta..boš videla da gre..potem ti bo samo v veselje kvašena testa  delat..