Zaključna ekskurzija 1.-3. razred

Priporočam zaključno ekskurzijo za prvim vogalom. Travniku, igrišču, prireditvenem prostoru, ... v domačem kraju, kjer se otroci lahko igrajo in privoščijo sladoled.

Sonci, ja, vem, ampak vsi se veselijo tiste pike na i. Nekatere družine ne gredo skoraj nikamor z otroki, skupinske vstopnice so občajno cenejše, zakaj jim ne bi popestrili en dan malce drugače?

Mene pa zanima, kako da so še zaključne ekskurzije. Za vsak razred so predpisani dnevi dejavnosti. Kaj od tega so otroci že imeli? Za vsak tak dan pa morajo biti uresničeni cilji tistega razreda. Nekaj podobnega je bilo nam razloženo, ko učitelji niso vedeli, kam umestiti zaključni izlet devetošolcev.

Če si učiteljica, potem o tem več veš kot jaz, če pa sprašuješ kot starš pa ne vem. Verjetno je katera od članic tudi učiteljica in bi ti znala to bolj strokovno razložiti.

In zakaj ne greste sami s familijo pogledat, kako je tam? Pa ne zaradi tega, da se dete ne bo "dolgočasilo", ker je že bilo tam (če je super, gre otrok rade volje dvakrat).

ja, zaključna ekskurzija se šteje pod dan dejavnosti. odvisno od ciljev pa se lahko umesti kot naravoslovni, športni dan ipd.

vprašanje je bilo čisto dobronamerno postavljeno, v smislu, kje so bili VAŠI otroci zadovoljni.... kaj tukaj komu ni jasno?

Pri nas imamo določeno približno oddaljenost od šole za posamezne razrede, zato imamo izbrane 3 lokacije, s katerimi rotiramo. Tako otroci v teh letih prve triade spoznajo tri zanimivosti v bližini domačega kraja. Druga triada isto in tretja isto. Gledamo, da v času devetletke spoznavajo najprej okolico domačega kraja, v drugi triadi svojo pokrajino, v tretji pa ostale geografske pokrajine.

Iz izkušenj sodeč poznajo učenci vse od Turčije, Španije ..., domačega kraja pa ne.

tanyči, če niste predaleč, priporočam Narin pri Pivki ( Kmetija Petrovi) - zelo dodelano in aktivno spoznavanje poti od zrna do kruha. Da o opojnih dišavah po pravkar spečenem kruhu iz krušne peči ( vsak učenec si speče svoj hlebček) v avtobusu ne zgubljam besed.

Ni mi jasno, kje je ta vir neizmerne intelektualne lenobe, pomešan z odsotnostjo bazične vere v lastno mnenje in šibko pripravljenostjo, da bi se omenjeno lokacijo obiskalo in o zadevi prepričalo na lastne oči, skupaj z otrokom. Ker otroci si zapomnijo kraje, ki so jih obiskali skupaj s starši. Oziroma, si zapomnijo izlete skupaj s starši na drugačen način, kot  si zapomnijo šolske. In zlasti je pametno iti z otroki na izlet takrat, ko otroci to še želijo početi s starši. Ker najstniki ravno nimajo blazne želje hoditi na družinske izlete s starši.

Zlasti, ker Slovenija nima strašnih razdalj. In tudi se iz vprašanja ni dalo razbrati, da bi bil obisk enega kraja prevelik zalogaj za družinski proračun.