Zbiranje denarja za pogreb

V kolikor jaz vem , pogrebne firme pomagajo svojcem, tako, da jim nudijo obročna odplačila. Poznam ljudi, ki so imeli svojce že leto pokopane, pa so še vedno odplačevali pogreb- pa kaj je to takega v današnjih časih!

Saj človek ne ve kaj naj si misli....če je že prosil za denar, bi moral vzeti ponujeno in se zahvaliti, s takim odnosom pa....ni vreden nič.

Se pa dogaja zelo veliko takih stvari, tudi meni se je že zgodilo, da so prosili pred trgovino ali na vratih, pa niso hoteli drugega kot denar. Potem pa nič!

Sem pa pred kratkim dobila tudi mail, da (Romuni, Bolgari ipd.) ob cesti kjer je kak gozd, koruza....nastavijo otroški sedež, notri lutko pokrito tako, da izgleda kot da je otrok. Ko človek ustavi, da bi pomagal in pogledal kaj se dogaja, skočijo nanj in ga pretepejo, okradejo....karkoli pač. Barabe!

Mogoče bo nekomu pomagala ta zgodba. Prijatelja sta šla na letališče v Benetke. Na poti, v Italiji, sta se ustavila na črpalki in šla na WC in se odpeljala naprej. Po nekaj km na avtocesti, jima je "spustila guma"; medtem ko sta stala, sta se ustavila "dva dobra človeka" in jima ponudila "pomoč". Ker je prijatelj ugotovil, da je guma prerezana, je poklical policijo. Med tem časom, sta se "dobra človeka" poslovila in odpeljala. Ko je prišla policija in bi moral prijatelj policistoma dati dokumente, je ugotovil, da sta okradena. "Dobra človeka" sta gumo samo zarezala, da je spustila po nekaj km, nato ustavila, ponudila pomoč, eden je zamotil oba moja prijatelja, drugi pa ju je okradel. Nauk: bodite pozorni!

Pri ljudeh, ki prosjačijo, je najhuje to, da nikoli ne moreš biti prepričan, ali je njihova zgodba resnična in res potrebujejo pomoč, ali pa imajo kakšne drugačne namene..mene je presenetila zgodba, ki mi jo je par let nazaj povedal moj najboljši prijatelj..sprehajal se je po Ljubljani, ko je k njemu pristopil neki mladenič in ga ogovoril (z ljubljanskim naglasom) češ, da potrebuje ne vem koliko denarja za avtobus domov, v Cerknico..ker je moj prijatelj iz cerkniškega konca, mu je bila zadeva sumljiva, zato ga je vprašal, če je res iz "Cjrknce" in mu ponudil, da se lahko pelje z njim, ker je tisti dan ravno odhajal domov..mladenič se je seveda naglo obrnil in odkorakal proč, brez besed.

Prijateljica pa mi je povedala še eno zgodbo...hodila je po Miklošičevi ulici v LJ, ko je do nje pristopil možakar, po izgledu klošar in jo prosil za nekaj drobiža...ker se ji je zasmilil, je vzela ven drobižnico in mu ponudila evro, misleč, da bo možakar hvaležen...on pa ji reče "daj mi še kaj, saj vidim, da imaš še polno drobiža". Bila je šokirana in se brez besed odpravila naprej, gospod pa še vedno ni dal miru in je hodil za njo in kričal, da ima denar, pa mu noče nič dati, da je škrta, itd.

Ob takih zgodbah (in vseh tistih, ki ste jih napisali ostali) se človek zamisli...

Zdravo!

Živim v bloku.Prejšni teden je umrla gospa ki je stanovala pod nami.Midva s partnerjem nisva vedela da je ona umrla.Danes sva videla na oglasni deski zahvalo za njegovo ženo.Denarja ni zbiral.Živela sta sama brez otrok.

Moj partner ki je že živel pred mano v tem bloku od malega,je rekel da ko so v tem stanovanju ki zdaj midva živiva živeli njegovi starši je vedno bil kakšen problem.Skratka bila sta zatežena,vsi so rekli da iščeta samo premir.Zdaj ko živim jaz in moj partner sama v tem stanovanju zelo paziva kako hodiva,kaj delava...K sreči niti 1x nama nista nič rekla.

Nisva videla še tega gospoda,da bi mu izrekla sožalje.Jaz razmišljam da bi šla oba s partnerjem k temu gospodu in izrekla sožalje.Kaj ve menite?Bi bilo prav ali ne?

Seveda bi bilo prav. Le naredita tako. Čimprej.

Seveda bi bilo prav in ne odlašajta.

 Prijazna beseda, vedno prijazno mesto najde!