Začetnica začetnica :))

Tudi jaz si sestavljam svojo kuhasko knjigo, to sem pobrala po stari mami. Dobro je imeti na enem mestu shranjene recepte za priljubljene jedi. Sedaj, ko sem na kulinariki, si recepte, ki se mi zdijo dobri, natisnem, nalepim v knjižico in dodam lastne komentarje in izkušnje-zame je to neprecenljivo, sploh pri kakšnih tortah, ki jih ne delam tako pogosto in vedno pozabim, na kaj moram biti pozorna.

JJ

rimljanka je napisal/a:

mamamia je napisal/a: Hvala, motovilčica, si bom začela zapisovat - oziroma prepisovat iz enega starega, že malo zamaščenega rokovnika, starega nad 25 let - naše domače recepte, pa od babice, tašče, mame, tet in prijateljic. Barvni priner bo naredil svoje tudi s fotografijami. Bom hčeri za doto to dala, hehe mamamia A sinu pa ne? Če se temu ne reče dota, se reče pač....kako drugače. rimljanka

 

Snahi bom dala, snahi ....če bo hotela seveda oziroma če jo bom dočakala. Hecam se. Se bojim, da bom sinu še dooolllgggoooooo kuhala, oziroma bom čakala, da bo sam zaprosil za tako knjigo -

Toliko o enakopravnosti spolov ... Pri nas pač ženske sodijo za štedilnik

Mamamia

mamamia

Rimljanka, sicer ne vem, ali imaš kakšne izkušnje s snaho, ampak jaz jo imam. Snahe imajo tudi mame in prinesejo v novi dom svoje izkušnje. Kakšne s hvaležnostjo sprejmejo nasvet moževe mame, druge pa tudi ne. Moja od mene nadvse hvaležno sprejme že pečen štrudel, ki ga nadvse obožuje, pa rada poje govejo juho z domačimi rezanci. Prav zelo pa ne sprašuje, kako to narediti. V deželi, kjer živijo to juho npr. kupijo in jo samo pogrejejo. 

 

 

naor

Se strinjam s teboj naor, tudi pri meni je tako, neveste prinesejo vse s seboj in ne " rabijo " nič, kar bi dišalo po " tašči", čeprav bi bilo včasih dobro za stike z moževo mamo zelo dobro bi "tašče " to rade videle. franciska

JJ, tudi jst ponavadi zapišem recept in dodam svoje beležke, še posebej pri začimbah in sladkih stvareh. Če imava goste na večerji, ponavadi zapišem meni in datum, naredim opombo če je bilo kaj komu še posebej všeč (idejo pobrala od mamamie, zelo prav prišla!) Saša

Naor in franciska, saj rimljanka ni omenjala nobene snahe, ona je samo v hecu svetovala mamamii, naj eno tako kuharwsko knjigo podari tudi sinu, ne samo hčerki - v smislu, naj še sin kuha - enakopravnost spolov pač. Vsaj tako sem jaz razumela.

lp

cervus

Tašča torej še nisem, sem pa snaha. V hišo sem prinesla kup maminih receptov in nasvetov ter po njej povzetih načinov prirpave hrane, ob enem pa željno vpijala kaj vse je tašča počela v kuhinji in se ob njej učila, saj je imela precej drugačen koncept prehranjevanja kot sem bila vajena (v enem delu seveda). In smo potem, ker smo bili nekaj časa za isto mizo, kombinirali. Tastu na primer sem smela samo jaz delat šmorn in pripraviti kavo po kosilu, enolončnice - razen jote in ričeta - so bile moja domena, priprave rib na x načinov sem se učila ob tašči, pa številnih drugih jedi, tudi specilaitet. Potem je ona počasi začela omahovati in sem jaz prevzela glavno kuhalnico v hiši.

Nikdar ni bil probelm, katera kaj bolje naredi - vsaka je delala tisto, kar ji je bolj "ležalo", debata o kakšnem receptu - po moje ali po njeno - pa se je običajno končala z vmesno kombinacijo ali pa so drugi rekli, kaj jim je bolj teknilo.

 

Če pa moje snahe nič ne bo zanimalo, bo to sinov problem, moj nikakor.

 

Mamamia

mamamia

Saj tako sem tudi razumela, Elaphus, le svoje mnenje sem povedala, tako kot Rimljanka svoje.

 

naor

Mamamia, tebi pa želim eno tako snaho, kakršna si ti svoji tašči!

 

 

naor

Res je lepo, če tašča prizna, da tudi snaha marsikaj zna .

lp

cervus