Začetnica začetnica :))

Začetnica živjo, z dekletom si deliva gospodinjstvo cca 6 mesecev in od takrat si deliva tudi kuhinjska opravila. Oba zelo rada kuhava in se mi zdi pomembno, da tudi vidva skupaj začneta osvajati kuhinjo. Kje pa piše, da vama bo vedno prvič ratalo :) Drugače pa kak nasvet lahko najdeš tukaj http://kuhinja-s-srcem.blogspot.com Sicer objavljava samo tiste recepte, ki nama uspejo. Ta "zažgano" pa rajše potihem pojeva ;) Veliko uspehov v skupnem gospodinjstvu. LP, Liguini http://kuhinja-s-srcem.blogspot.com

Ljubica, preden se dokončno preseliš v novo gospodinjstvo....a tu, kjer tretnuno živiš, ni pa niti malega koherja, da bi malo vadila? Ker kuhanje je pa nekaj, kar mora znati vsak človek. Ne zaradi tega, ker ima fanta in bosta skupaj živela, ampak preprosto zato, ker kuhanje spada med tiste veščine, ki jih čisto vsi potrebujemo. Tako kot moramo vsi znati prišiti gumb in zavezati vezalke. Samo da je kuhanje bolj pogosta stsvar. Ni nujno, da je pri tem človek blazno dober, ampak mora pa znati. Skratka, naredi omleto, naredi šmorn, naredi kakšno enostavno testenino, nareži kakšno solato....in to danes. Jutri ti bo šlo že bolje.

Vendelina jr.

Zelo se strinjam  szž zzakom (razen pripombe o feminizmu, seveda).

Mislim, da ti je dal odlične nasvete, posebno koristen se mi zdi tisti o organizaciji; ta se mi zdi dosti bolj pomemben kot kakšen konkreten recept.

S tem, da začenjata od nule, sta v veliki prednosti, saj si bosta lahko ustvarila kuho in kuhanje po svoji meri.

Najprej se odločita za način in ritem vajine prehrane.

Zajtrkovala bosta najbrž doma, kosila pa vsaj med tednom najbrž ne, če se oba šolata.

Ali bo torej vajin vsakodnevni glavni ali skupni obrok večerja, mogoče bosta šla raje na pico, pojedla le solato (eden ali drugi jo bo moral nabaviti, oprati in pripraviti).

Kako ob koncu tedna? Bosta pripravljala pojedine ali načrtujeta sobotna in nedeljska kosila pri starših?

Potem so tu še kuhinjske danosti - je v gospodinjstvu zamrzovalnik, pečica, palični mešalnik - nič od tega ni nujno, je pa te stvari treba upoštevati, preden kupiš kilo mesa za bolonjez ali kvas za kilo kruha.

Pa premislita o tem, kaj rada jesta, mogoče še o tem, kaj se enemu ali drugemu zdi zdravo.

Ko si bosta o vsem tem na jasnem, si napravita zelo okviren tedenski jedilnik. Ni nujno, da se ga držita, ampak imela bosta približno idejo, koliko česa potrebujeta.

Rajši nakupita premalo kot preveč, konec koncev ne bosta živela na barki in če bo česa zmanjkalo, lahko skočita v trgovino ali naročita pico.

Najkasneje čez mesec ali dva bosta že vedela, koliko robe in časa potrebujeta za domačo prehrano, kakšen ritem je primeren za vaju in kar je najbolj pomembno - ali vaju v tem obdobju sploh veseli kuharija.

Če vaju ne, ni to nobena tragedija, še manj sramota. Kot sem razumela, sta študenta, in tisti prislovični topli obrok si lahko privoščita na bone, ostalo kuharijo pa skrčita na minimum.

Nikakor pa ne kuhajta samo zato, ker se vama (ali komu drugemu) zdi, da je tako prav.

Presna hrana je zdrava, sploh pa dandanes lahko za enako ceno (če ne nižjo) jesta tudi zunaj.

Konec koncev so generacije, najbrž tudi vajina, v rastni dobi obedovale v vrtcih in šolah.

Vsekakor sporoči, kaj bi rada kuhala. Recepti in nasveti se bodo gotovo kar vsuli.

 

 

 

 

nola

Ne bom vsega brala, le ena misel se mi sili: a mami pa nisi nikoli pomagala recimo krompirja nalupit, pa 'mešaj čebulo, dokler se ne vrnem', pa 'čez petnajst minut vmešaj knedlčke' pa 'čez deset minut obrni zrezke' ali kaj podobnega. Ne vem, no. Mogoče je pa zdaj čas, da kdaj opazuješ mamo (ali koga drugega) med kuho, kaj pomagaš postoriti ... bo lažje potem 'na svojem'. Drugače je nevarnost, da začetno navdušenje za kuho mine.

 

Bi bilo pa res fajn, da poveš recimo, kaj ti je dobro, pa bomo povedali, kako pripraviti.

Atina

zzak je feminist, ni kaj, samo tega še ne ve

Se pa meni tudi, tako kot perpetui in Atini, ob vprašnjih tipo: star/a sem dvajset in nekaj, sem nov/a v kuhinji, kako se tega lotim.....tudi vedno postavi vprašanje, pa ljuba duša, pa kje si bil/a pa prvih dvajset let, da se ti je vedno uspelo izogniti katerekoli kuhinji? Pa si včasih mislih, okej, ne poznam človeka, kaj pa vem, kakšni so bili pogoji njegovega/njenega odraščanja....ampak c'mon speči jajce, popražiti čebulo, skuhati testenino.....to je pa nekaj, kar se mora čisto vsak naučiti in to tako, da se uči pri tistem, ki zna zadevo vsaj malo bolje od njega. To znata, konec koncev, tudi Will in Kate. In če znajo kronanne glave... 

 

 

 

Vendelina jr.

Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 08. 2011 10:24

Nikjer nisem zanikal da nisem sam feminist.

Commis débarrasseur

Rouxbe Cooking School. Gre od začetka, začetka. Na voljo pri "alternativnih" Sandokan ponudnikih. Mirjan

Mene pa ne presenečajo taka vprašanja. Ravno zato, ker ne vemo, kako je kdo odraščal. Moja hči je začela po kuhinji brkljati šele pri 21; je nisem prej nič silila; saj je kaj pomagala, a nekako ni "vpijala" tega, in ko je začela kuhati - po prvem letniku študija, ko so na bone obredli že vse razpoložljive lokale - smo pač viseli na telefonu, se pogovarjali in tudi v smeti je kaj romalo. Zdaj ima veselje s kuhanjem in tudi idej ima veliko in me v nekaterih stavreh itak prekaša.Mi pa zdaj pove, da njene kolegice in prijateljice resnično niti testenin ne znajo skuhat, nimajo pojma o praženju čebule, od začimb poznajo le sol in poper, že drobnjak je skorajda eksotika. Ene se bodo v prihodnosti kaj naučile, druge ne bodo prišle dlje od tega. Kakor kdo.

Meni je sicer pri srcu, da nekdo rad kuha, ker sedeti pri mizi ob doma prirpavljenem obroku je le nekakšen obred, ampak vsi pa tudi niso za tak način komunicrianja v družini.

 

 

Nolini nasveti so sila uporabni, itak. Če bila med začetniki, bi si jih nalepila na zunanjo stran kuhinjske omarice. A ko sem bila med začetniki, še ni bilo interenta in sem izkušnje pridobivala sama, pa s pomočjo mame seveda.

 

Itak da bo naši username uspelo, sploh ne dvomim.

 

Mamamia

mamamia

Kolikor je meni znano, je generacija deklet 20 - 25 polovica kuharsko usposobljenih,  približno polovica jih pa res niti jajca ne zna ubit.

Drugače je s fanti. Skoraj ne poznam nobenega iz "tanove" generacije, ki ne bi imel veselja do kuhanja. Medtem ko oni hodijo na piknike, dekleta hodijo drugam, hehe..

 

To so moja opažanja iz mojega okolja.

 

japaja

Brez skrbi, ja pa ja, so tudi fantje, ki jih kuhanje niti malo ne zanima. Iz mojega bližnjega okolja. Zato so ženske, pravijo ... (se ne čudim, da je še sam press )

mamamia

mamamia