Čakajte no malo, prosim. Predvsem ne vem, zakaj bi a priori nekomu pripisovali slabe namene, njemu, da ni resen, njej, da ljubosumno vohlja za njim na vsakem koraku. Lahko na, lahko ne, saj mi tega ne moremo vedeti.
Kaj pa, če je stvar taka, da vsak zase že resno mislita, ampak so njune predstave o tem, kaj je to resno, popolnoma različne? To je nekaj povsem normalnega, saj človek pri 30+ takole čisto od včeraj tudi ni več, je verjetno že kaj sprobal tudi po partnerski plati in predvsem si je v glavi zarisal nekakšen mušter, kako naj bi po njegovem taka resna zveza zgledala. Zato bi predlagala, da preden treskata z vrati, lijeta solze in pakirata kufre, najprej sedeta skupaj in si zaupata, kaj si sploh vsak od vaju predstavlja pod "resno" zvezo in kaj je za to pripravljen narediti. Pa seveda, kaj pričakujeta eden od drugega. Seveda tukaj "jaz sem zate pripravljena pustiti čisto vse, ti pa meni takole vračaš" ni najboljši pristop. Predvsem trezno glavo in brez čustvenih izbruhov, nikar se take diskusije ne lotevaj, če te daje PMS. Saj je čisto možno, da on v zooskanju ne vidi nič slabega, recimo, da je to zanj kot gledanje izložb, ko te čaka za v kino (pustimo zdaj ob strani, kaj pomeni, če ženska gleda izložbe s čevlji.....) in če mu boš povedala, da te to moti, bo rekel OK, pa ne bom več, saj je tako ali tako brez zveze. Lahko pa seveda misli povsem drugače in če je fer možak, ti bo to tudi povedal. Potem še vedno lahko spokaš in greš, ni pa razloga, da bi to delala vnapej, če se imata v redu - še sploh pa ne, ne da bi to stvar prej z njim razčistila. Ampak ko bosta razčistila in če bodo tudi potem vajini bregovi predaleč narazen, pa le pakiraj.
Nič ni slabšega za samozavest kot vztrajati v zvezi, v kateri se neprestano počutiš izigrana.
Sonja
