Koleno

28. jan 2011 11:29

Masters, oziroma, sin od masters - ni ti druge, kot da vprašaš zdravnika. Oziroma, če človek ne dobi tistega, kar želi, dobi spoznanje. Ti si to pot dobil spoznanje, da je treba vprašati in spraševati in toliko časa, dokler ti zadeve ne razložijo.  Sedaj si še mlad, pa boš zdravnike bolj malo srečeval, je pa to dobra priložnost, da se naučiš tega , da se jih sprašuje.

Drugače pa - mene vedno na en svojevrsten način zabava stil pisanja in komuniciranja, ki ga producira medicinska javnost. Recimo, kadarkoli grem pogledat spletno stran UKC ali pa kakšnega zdravstvenega doma - se točno vdi, da so infoti postavljeni tako, da so postavljeni in drugega nič. Tistega, ki je zadevo postavljal, je malo do nič brigalo, kaj si uporabniki mislijo o prijaznosti, koliko uporabniki štekajo kategorialni aparat medicine, kaj bi uporabnika zanimalo na taki strani...

Pa recimo tale link, kjer sta femurja in tibiji...Tale dokument bi moral biti narejen v takem formatu, da bi bil kateremukoli zdravniku v tej deželi - če že ne popolnoma jasen, pa vsaj razumljiv. Recimo, tale zapis bi morali biti takšen, da bi se že po layoutu videlo, ali je to uvod, sredina, zaključek, priloga....nečesa. Ker v drugih panogah in strokah imamo neke templejte, tako da vsaj prepoznamo karakter dokumenta, če nam že tisto, kar je tam zapisano, ni do zadnjega detajla znano. 

28. jan 2011 11:34

Definitivno vprašaj na MON, tam sem še vedno dobil vsaj razumljive odgovore.

28. jan 2011 19:42

Ja ,na MONu vprašaj ,tam odgovarja zdravnik.....

28. jan 2011 20:07

17. jan 2012 11:50

Po premišljevanju kaj in kako sem se odločila, da tule povprašam za nasvet. Aja pa preden se vsuje plaz kritik, obiske pri zdravniku (in vse kar jim pritiče) sem že dala skozi, skratka ne iščem diagnoze, ampak bolj nove rešitve, ki mi jih "uradna" medicina nekako ne zna dati.

Že več let sem pri sebi zaznavala bolečine v desnem kolenu. Pojavljale so se občasno, recimo na 3 mesece. Se pravi 2 meseca normalnega stanja v kolenu, ki je bilo prekinjeno z nenadnim pojavom bolečine. Bolečina je bila precej ostra, težko sem popolnoma iztegnila koleno, kakršnakoli aktivnost z veliko pregibanja mi je povzročala precejšnje muke, skratka v takih obdobjih sem še najlažje počivala. Na zunanji strani kolena sem vedno čutila bulo, ki je bila v teh obdobjih tudi zelo boleča na dotik. Ker sem bila na začetku še v precej mladih letih (okoli 12 let) me ortoped ni jemal preveč resno. Poslal me je na slikanje, ugotovljeno mi ni bilo nič. Sum je bil na poškodbo v mladosti, sicer naj bi bilo koleno BP.

Obdobja bolečine in nebolečine so se mi ponavljala in pred približno 5imi leti mi je koleno "zaštekalo". Sredi noči ga nisem več mogla iztegniti. Najprej mi ga je ortoped poskušal na silo sprostiti, potem so me zopet slikali, diagnoza je bila natrgane oz. rahlo poškodovane križne vezi. Sledila je artroskopija kolena. Za tem sem seveda lahko koleno iztegnila, a občutek notri ni bil pravi. Obdobje brez bolečine je sicer trajalo nekoliko dlje, a ne dosti. Lani sem tako obležala na potovanju, saj zaradi bolečine v kolenu skoraj nisem mogla hoditi.

Po prihodu domov sem šla na magnetno resonanco. Potrdili so mi "otroške blodnje, da čutim bulo na kolenu" in mi diagnosticirali manjšo cisto, katere velikost varira. Kadar se poveča mi povzroča bolečine, ko uplahne je gibljivost skoraj brez problema. Na moje vprašanje, kako se bom ciste rešila je sledilo neko "mučkanje" kirurga, da je opreacija mogoča, ampak da nima ravno smisla... in da naj pač počivam če mi bo cista "nagajala". 

Problem je ta, da me koleno zadnje čase vedno bolj boli, težko oz. skoraj ne morem kupovati iz najnižjih polic v trgovini, ker se potem komaj poberem, če hodim po stopnicah navzgor mi ob vsakem desnem kolenu notri nekaj poči, občasno imam napade hude bolečine, ko so že osnovna opravila v hiši problem. Ko pa pridem k zdravniku, me odpravijo s smehljajem, da naj se ne sekiram, sem mlada, zdrava (teža je razmeroma ok, kar se tiče pritiska na kolena) in podobne nekorektnosti. Koleno pa imam pri 25ih napol neuporabno, česa naj se potem veselim pri 50ih? Nepokretnosti?

Glede na to, da sem precejšnji pristaš "uradne" oz. strokovne medicine mi je po vseh slikanjih in MR zmanjkalo ideje kaj naj še storim. Vsa ta leta me odpravljajo z nasvetom počivanja, stanje pa se mi slabša. Ima kdo kakšen nasvet na koga naj se obrnem? Rada bi namreč rešila, kar se rešiti še da s kolenom.

Hvala za odgovore

17. jan 2012 12:38

Zasebni zdravnik?

lp

17. jan 2012 13:05

Mogoče na ZS kakšno konkretno ime? Da ne blodim od Prekmurja do Primorske v upanju, da naletim na "pravega"...

17. jan 2012 13:15

Viva, imaš dve možnosti:

- da lepo poguglaš zasebne klinike, po možnosti tiste, ki so specializirane za športne poškodbe. In se tam naročiš na posvet pri kirurgu. Tam boš našla prvo ligo kirurgov, ki popoldne s koncesijo ali v samoplačniški varianti delajo na klinikah. In ti bodo povedali, če je to, kar imaš, za operacijo. In če je, čez katero kliniko moraš potem priti na operacijo, da ne boš tri leta v čakalni vrsti.

- da poguglaš kitajske zdravnike tracidionalne kitajske medicine. Ne tistih, ki imajo dva semestra akupunkture za sabo, temveč avtentične kitajske zdravnike. Njihovo razumevanje dogajanj v telesu je drugačno in posedujejo znanje, ki se razvija že kaih 3.500 let (ergo, kakorkoli gledaš, imajo tisočletja fore pred nami) in rešijo marsikaj, na kar naša medicina nekako ne zna potegniti dobrih odgovorov.

Drugače pa, če ti katerikoli zdravnik reče, da "malo potrpi" in da "nekaj te pa mora boleti", ga ne obišči nikoli več. Naj tako nedogovorno osebo izvoli boleti lastno telo, ni pa treba te neumnosti prodajati svojim pacientom.

17. jan 2012 15:56

Imam dva dobra predloga - eden je iz uradne medicine, ki pa te zadnje čase ne navdušuje preveč, zato še eno iz alternativne medicine. Zanima?

17. jan 2012 16:37

Kar napiši, Vanja,  bo pa zanimalo koga drugega.

Jaz sem tudi že blizu obupa, imam že tretje leto težave s peto, zdravnik pravi, da mi ni nič, jaz pa komaj hodim. No, edino privat fizioterapevt si veselo mane roke (čeprav mi ni zelo hudo plačati, ker mi le pomaga, brez njega bi najbrž skakala po eni nogi).