Koliko brisač?

ežoj je napisal/a:

M.G.Kains v knjigi " Five Acres and Indepedence ", zapiše, da se tipična ameriška družina kopa enkrat na teden, v lesenem koritu, skopa se najprej " pater familias ", potem mati, potem otroci ( seveda, vsi v isti vodi ), taka voda je potem najboljša za zalivanje zelja, saj vsak ve, da potem ne bo uši. Prva izdaja te knjige je bila nekje leta 1940, knjiga je " kultna " in je velikokrat doplnjevana, jaz imam izdajo iz leta 1973. ežoj

Meni je nekaja podobnega razlagala soseda. Najprej se skopa vnuk, nato teta, potem pa še babica. Kontra varianta od zgoraj napisanega. To mi razlagala leta 2008. Kaj na koncu naredijo z vodo mi ni povedala. K

Gigi_84, boš imela red, sigurno, samo zgodaj moraš začet s treningom Predvsem pa pustit, da otroci že od malega sodelujejo pri vseh delih, pa tudi če ne bo narejeno 100%. korenckova

Draga moja Gigi_84, zarečenega kruha se najbolj naješ!

Rada bi te slišala čez 30 let, ko boš delala neko analizo svoje družine za nazaj. Me prav zanima, kako bo to zgledajo, če ne bo nekoga, ki je "glavni za gospodinjstvo".

Pri otrocih je pa itak tako, kakorkoli se trudiš - že od vrtca, šole... - saj se vse naredi, ampak stalno je treba opozarjat, prosit, "najedat"...

Moja hči danes pravi (so družina s hišo in tremi otroci): "Vse bolj in bolj sem podobna moji materi".

 

Pozdravček!

Še malo, pa bo začel Ežoj vabiti na kopanje, pa bo voda pravšnja za zalivanje zelja, pazite, zdaj je dobil idejo!

Atina

Atina, a misliš, da bo treba brisače svoje s sabo prinest? Mamamia, sem pa res padla na finto, hehe.. so bli eni taki bolj zeleni smeškoti in zelena meni potegne nekam drugam... al sem pa farbenblint? japaja

Jasno, da sem vse bolj podobna svoji mami. Stvar odraslosti, da človek to prizna. No, moja mati, za razliko od večine žensk, ki jih poznam, ni imela problema, da je vedno znova in znova ponovila pravilo, dokler se zadeva ni prijela. Dvajset let in več če je bilo treba. Vedno z enakim tonom. Ni bilo prvič prijazno, drugič manj prijazno, tretjič kričanje, potem nekaj časa nič,potem prošnje in potem spet drama. Ne, vedno je navodila izrekla z enakim tonom, takim pedagoško-nevtralnim (tiste: vsak vrača predmete tja, kjer jih je vzel, ki je bila temu forumu tako všeč, me je tudi ona naučila). Kvečjemu je z leti malo spremenila način in naklon navodil. Tista: "A si že pripravljen odnesti smeti?" je seveda zmagovalna. Sama sem v mladi odraslosti sicer poskušala funkcionirati malo drugače, pa so leta pokazala, da ga ni čez pedagoško-nevtralni ton. Vendelina jr.

Vendelina jr. je napisal/a:

... Vedno z enakim tonom. Ni bilo prvič prijazno, drugič manj prijazno, tretjič kričanje, potem nekaj časa nič,potem prošnje in potem spet drama. Ne, vedno je navodila izrekla z enakim tonom, takim pedagoško-nevtralnim (tiste: vsak vrača predmete tja, kjer jih je vzel, ki je bila temu forumu tako všeč, me je tudi ona naučila). Kvečjemu je z leti malo spremenila način in naklon navodil. Tista: "A si že pripravljen odnesti smeti?" je seveda zmagovalna. ...

O, iz tega bom pa jaz potegnila eno lekcijo zase !

mamamia, saj sem dala smeškota zraven

tulka

Sem šla tudi jaz nazaj pogledat, evo mamamia, jst sm tut dala začudenčke zraven japaja

Tisto zeleno je bilo pri meni kot znak zmešanosti... To sem itak.

Samo da se razumemo.

 

Aja, pa glasu tudi ne dvigujem (več). Je sin enkrat, ko je bil še v gimnaziji, celo razredničarki povedal, da "se njegova mama ne dere, je pa veliko huje, ko kaj mirno pove ...".

Bi moja draga Vendy rekla, da je treba imeti stil, hehe.In se obrestuje, sploh ko otrokom nečesa ne narediš, potem ti pa rečejo "končno te je pamet srečala, saj znamo tudi sami".

Mamamia

 

 

 

mamamia