Najprej razčistimo med dvema pomenoma besede "martini":
Najprej je to je blagovna znamka vermutov iz italijanske fabrike "Martini & Rossi" (mislim, da iz Torina); proizvajajo štiri vrste vermutov: rosso, bianco, secco dry in rose. Sodeč po navodilih na steklenicah, se servirajo ohlajeni (lahko tudi z ledom) ter koščkom limone. Imajo sloves fine hohštaplerske damske pijače in koktajlofili nanje gledajo sprezirom.
Na drugi strani gre za svetovno znane koktajle (kratke), ki so del železnega repertoarja in verjetno tudi standardizirani:
- martini dry (z variantami extra dry, extremely dry, very dry ... oziroma po domače malo bolj ali malo manj suhi itd),
- martini sweet in
- martini medium.
Vsi so mešanica vermuta in gina. Prvi se dela s suhim vermutom (secco dry iz hiše Martini & Rosii ali ekvivalent iz francoskega Noilly prat), drugi z rdečim in treji z obema. Količine:
- za sweet in "navadni dry": 4 cl gina in 2 cl vermuta;
- za medium: 4 cl gina, 1cl suhega in e cl rdečega vermuta;
- za extra dry: 5 cl gina in 1 cl suhega vermuta;
- za extremely dry: 6 cl gin in 1 dash suhega vermuta
Okrasitev: "standard" zahteva olivo pri dry ter češnjo ali (zgolj kot izhod v sili) lupino limone pri medium in sweet.
In zdaj bistvo: teh koktajlov ne tresemo v shakerju ampak mešamo ("po barsko") v kozarcu.
Ja, in Janez Blond pije varianto z vodko namesto gina (vodkatini dry itd) in vztraja, da mu pretresejo v shakerju ("shaked, not stirred"). Zato bi ga marsikje imeli za snoba ali barbara (kar je spet marsikje eno in isto...).
Naj povem, da se kot ljubitelj in amater sicer imam kar za precejšnjega poznavalca tovrstne eksotike, seveda pa sem daleč od tega, da bi bil pravi strokovnjak. Vesel bom, če me bo kakšen profesionalec popravil.
Na zdravje,
Davor