Kar tako, v razmislek

:))) garantiram, da te bo Stoparski vodnik spravil iz melanholicnega razpolozenja...:)))) Then again, kaj je narobe z melanholijo ;))) (jaz se ravno te dni tko lustno malo sama sebi smilim, medtem ko se pocasi za usesa vlecem iz gripe, pa ravno ugotavljam, kako za spremembo vcasih prav pase...:))) namrec smiljenje, ne gripa. lp, proxima

Veličina posameznika je tudi v tem, da se zaveš "da ješ piškote nekoga drugega oz. da si mu jih pojedel", kaj storiti s tistimi , ki se tega ne zavejo nikoli??? Sicer pa mi je zgodbica všeč, ko sem jo prebiral, sem točno vedel kaj me v nadaljevanju čaka...drage dame (in gospodje - da nebi bil kdo užaljen), ni vedno dovolj vzklikati"oh kako lepo....oh kako dobro napisano....oh pa še res je...itd, itd. Ne leti na tole kar je že napisano, ampak na večino tega kar se dogaja v naših življenjih pa velikokrat kar namerno "pojemo druge pišlote in obenem zamižimo..." Kajne? Escada

...ja, pa kako res je to! To zgodbico imam nalepljeno v pisarni in je marsikdo že odšel zamišljen, ko jo je prebral. Lep in miren dan še naprej! ursula-ce

Ta zgodba ima eno napako- v celoti je izmišljena. Ljudje namreč ne reagirajo tako. Toliko kot zgodba o Miklavžu. Bi pa bilo lepo, če bi bilo res.

F r i n a

frina je napisal/a:

Ta zgodba ima eno napako- v celoti je izmišljena. Ljudje namreč ne reagirajo tako. Toliko kot zgodba o Miklavžu. Bi pa bilo lepo, če bi bilo res. F r i n a

 

Pa kaj, če je izmišljena, pomembno je, da nam da misliti. Kot številne knjige, filmi ...  Mamamia

mamamia

Ravno resno premišljujem, če bi bila na mestu one ženskice s piškoti, a bi stričkota takoj počila po roki al bi ga prvo fino nazjala????  Ker, kar premislimo, če bi takoj odreagirala, bi oni takoj pojasnil mojo zmoto, zadeve bi se uredile, jaz bi se mu opravičila, postala bi prijatelja za vse življenje in mene sploh pol v letalu ne bi pekla vest, ker sem mu pohrustala pol piškotov.

Lp

cervus

mamamia je napisal/a:

Tako kot sem pred časom tistega psa med ogledali.   Mamamia mamamia

"Tvojega" psa z ogledali sem nedavno uspešno uporabila pri pogovoru z mojo najstnico o odnosih v razredu, med sošolci in kar tako. Je rekla, da bo zgodbo povedala naprej - eni hudo zamerljivi sošolki Nič hudega, če gre za copy-paste, važno je, da se dobre stvari širijo v dober namen! mamaF - Mojca

elaphus je napisal/a:

Ravno resno premišljujem, če bi bila na mestu one ženskice s piškoti, a bi stričkota takoj počila po roki al bi ga prvo fino nazjala????  Ker, kar premislimo, če bi takoj odreagirala, bi oni takoj pojasnil mojo zmoto, zadeve bi se uredile, jaz bi se mu opravičila, postala bi prijatelja za vse življenje in mene sploh pol v letalu ne bi pekla vest, ker sem mu pohrustala pol piškotov. Lp cervus

 

Elaphus, pa sem mislila, da je z mano kaj resno narobe. Nimam pa odgovora: zakaj mu ONA ni ponudila piškotov ???????

 

V naših odnosih je narobe prav to, da ne razčistimo razmerij takoj. In če bi ona na poti tisto škatlo zgubila ?  ( Kar je najbolj verjetno.) Do sodnega dne bi bila jezna na požeruha ?

F r i n a

Zelo poučna zgodba. Morali bi si jo večkrat prebrati. lili_stef

mamaF je napisal/a:

mamamia je napisal/a: Tako kot sem pred časom tistega psa med ogledali.   Mamamia mamamia "Tvojega" psa z ogledali sem nedavno uspešno uporabila pri pogovoru z mojo najstnico o odnosih v razredu, med sošolci in kar tako. Je rekla, da bo zgodbo povedala naprej - eni hudo zamerljivi sošolki Nič hudega, če gre za copy-paste, važno je, da se dobre stvari širijo v dober namen! mamaF - Mojca

Jaz pa prirejeno pri pogovoru s svoji še ne 5-letnim sinom. Naslednji dan jo je razložil v vrtcu, starejši pa v šoli. veverica