Obljube, obljube..

12. jan 2009 13:21

Menim, da je najtežje narediti ta prvi korak- da se alkoholiku pove dejstva. Kajti, ko pride vinjen domov, se vsi kregajo z njim, on veselo provocira. Takrat bi mu najraje vse povedal v obraz, da naj se strezni, naj gre na zdravljenje drugače.... itd. Ampak veš, da takrat ne bo imelo učinka in da je bolje načeti to temo naslednji dan (če bo oseba trezna). Toda naslednji dan se ta oseba prilizuje, je 'normalna' in se ti kar neumno zdi načeti temo od včeraj- pa saj mogoče se bo pa spremenil in bo dojel kaj počne. In tako tečejo dnevi, meseci, leta.... Na žalost. Ksenija http://picasaweb.google.com/xency.k

12. jan 2009 14:19

Takole je to: zamenjava ključavnice v skupnem stanovanju je motenje posesti, ki običajno veliko stane. Pa kaj naj bi imela ena mama, ali pa sestrična s punli od nekoga, ki ga vidi parkrat na leto. Zgrešen nasvet.

Kazenski odpust- naj povem, da pomeni izguba službe v tem času, predvsem pa zaradi alkohola, običajno pot navzdol. Sama sem se mučila z zaposlitvijo enega zazdravljenega alkoholika, pa mu nihče ni dal nove možnosti. Seveda se je ponovno zapil. Imamo polna usta zdravljenja, rehabilatacija pa je kasenje praktićno nemogoča.

Toleranca do kršiteljev - iz izkušenj vem ( sama ne pijem ), da so ljudje, ki so potrebni zdravljenja, izjemno tolerantni do prekrškarjev zaradi strahu, da jih ne bi odkrili. Na drugi strani pa se jim reve, ki so bile na zdravljenju zdijo šleve, ki jih nikakor ne bodo zaposlili.

Iz kazenskega zakonika so po novem vrgli obvezen ukrep zdravljenja alkoholizma in drugih odvisnosti. Ker nobeno zdravljenje pod prisilo ni učinkovito. Mislim, da bo ta ukrep tudi zato šel iz Disciplinskih pravilnikov.

 

Edina  resna možnost, torej pritisk delodajalca, bo šla rakom žvižgat.

 

F r i n a

12. jan 2009 14:19

ksenjako je napisal/a:

Menim, da je najtežje narediti ta prvi korak- da se alkoholiku pove dejstva. Kajti, ko pride vinjen domov, se vsi kregajo z njim, on veselo provocira. Takrat bi mu najraje vse povedal v obraz, da naj se strezni, naj gre na zdravljenje drugače.... itd. Ampak veš, da takrat ne bo imelo učinka in da je bolje načeti to temo naslednji dan (če bo oseba trezna). Toda naslednji dan se ta oseba prilizuje, je 'normalna' in se ti kar neumno zdi načeti temo od včeraj- pa saj mogoče se bo pa spremenil in bo dojel kaj počne. In tako tečejo dnevi, meseci, leta.... Na žalost. Ksenija http://picasaweb.google.com/xency.k

ja tako je ksenja.kot si napisala...vem da je lahko nekomu govoriti: postavi alkoholika pred dejstvo, ampak zelo težko je narediti to, ker vpliva še veliko drugih dejavnikov. posebej denar, če on več zasluži kot žena (ali pa če je celo ona brez službe ostala) in ima otroka ki se še šola, je težko kar oditi si poiskati stanovanje in živeti. lp žabica21

12. jan 2009 14:47

No,veliko stvari se da interpretirati kot nekaj, kar označuje KZ in potem naj bi to kao ustavljajo akcije. V stilu, joj ne smem tega, ker če bom to storila, me lahko tale še toži. Pa to je čisto navadno ustrahovanje. Izvoli, pa naj model toži - bo fasal nazaj to, koliko denarja je porabil za pijačo, namesto da bi jih za družino in kako jo je materialno zanemarjal. Saj se vidi, kdo je plačeval položnice, kdo je hodil na roditeljske itd.... Pokliči policijo kadarkoli se tip privali pijan domov, ker te je strah. Ker alkoholik je nevaren sebi in okolici in iz faze, ko je nekdo telesno blago neokreten pod vpliovm alkohola se z leti vedno pride do telesnega nasilja (organizem se navadi na višji nivo alkohta in čez nekaj časa začnejo mlatiti). In imaš empirijo. Če je menjava ključavnice intepretirana kot motenje posesti, potem se da tudi stalna prisotnost alkoholizirane osebe intepretirati kot ogrožanje človekovega življenja in dostojanstva. In ko se tehta med "motenjem posesti" in ogrožanjem življenja in dostojanstva, se seveda vaga kar pravilno odvaga. Drugače mi pa ni jasno, zakaj za vraga bi morali stalno nekoga, ki je polnoleten in dokler se ne določi drugače, opravilno sposoben, reševati. Pa naj se izvoli reševati sam, se je tudi sam porinil v alkoholno brezno. Pa zakaj bi morali za vsako ceno reševati čisto vsakea luzerja in pri tem ogrožati sebe? Enkrat je pa treba potegniti črto. In to debelo. Naj se rešujejo tisti, ki so okoli njega in naj vsak energijo vloži v sestavljanje sebe nazaj. Tudi mi ni jasno, zakaj bi se morali ukvarjati s tem, kaj "okolica misli o alkoholizmu" in kakšno "toleranco ima okolica do alkoholizma". Zakaj je pa to važno? Ali je "okolica" karkoli naredila, da bi bila ena družinska situacija boljša? Ni. No, prav, potem nas pa res ne briga, kakšno mnenje ima okolica o drugih stvareh. Je pa res, da če alkoholik izgubi službo, težko dobi novo (kriza gor ali dol) in potem ga mora še zakonec vzdrževati (prej je zmanjakalo denarja za družino, potem je treba pa vzdrževati še enega člana več). Zato je tudi materialno upravičeno, da se alkoholika postavi pred dejstvo in out-out situacijo takrat, ko je še v službi. In bolj kot razmislek o "motenju posesti" se je treba v sebi odločiti in zbrati do te faze, da ko enkrat izrečeš ultimat, potem ni poti nazaj. Ne moreš reči, da si se premislila, oziroma, da nisi tako mislila. Vendelina jr.

12. jan 2009 15:39

Smo od blizu doživljali, kar pišeš, Vendelina, in ti dajem prav. Samo ultimat (če je še dovolj volje, da gre tudi brez zdravljenja) ali kovčki pred vrata.

 

Najslabša je tolažba v stilu "saj, ko je trezen je pa vredu", in dobim ošpice, ko to slišim.

Kljub vsemu pa je težko narediti odločilni korak, malo tudi zavoljo vloge žrtve. Redke so ženske, kot mama mojega prijatelja, ki je po prvi (in edini) klofuti, ki jo je dobila od vinjenega moža in očeta svojega otroka, temu pokazala vrata in ni nič več pomagalo, da se gospod vrne. Ni končal med alkoholiki. Morda tudi zaradi njene geste ne. Večina pa, žal, predolgo prenaša pekel.

 

Meni se alkoholiki ne smilijo. Izgovor, kot sem se ga tudi sama naposlušala, da so potem problemi manjši, ne vzdrži. Njemu v vinjenem stanju so, seveda, samo pozablja, da ga s tem ne reši. In je problem naslednji dan še večji, in potrebuje še večjo dozo, da ga utopi. In je spirala tu.

 

Nekaj mojih kolegov v službi brez določene doze ne more funkcionirat. Pijejo na krajevno običajen način, porečejo. Štajerci. Bog ne daj ob štirih popoldan iti mimo njih z vžigalico. Eksplozija. A delo je bilo še vedno v nulo opravljeno.

 

Mamamia

mamamia

12. jan 2009 16:46

ksenjako je napisal/a:

Menim, da je najtežje narediti ta prvi korak- da se alkoholiku pove dejstva. Kajti, ko pride vinjen domov, se vsi kregajo z njim, on veselo provocira. Takrat bi mu najraje vse povedal v obraz, da naj se strezni, naj gre na zdravljenje drugače.... itd. Ampak veš, da takrat ne bo imelo učinka in da je bolje načeti to temo naslednji dan (če bo oseba trezna). Toda naslednji dan se ta oseba prilizuje, je 'normalna' in se ti kar neumno zdi načeti temo od včeraj- pa saj mogoče se bo pa spremenil in bo dojel kaj počne. In tako tečejo dnevi, meseci, leta.... Na žalost. Ksenija http://picasaweb.google.com/xency.k

ja tako je ksenja.kot si napisala...vem da je lahko nekomu govoriti: postavi alkoholika pred dejstvo, ampak zelo težko je narediti to, ker vpliva še veliko drugih dejavnikov. posebej denar, če on več zasluži kot žena (ali pa če je celo ona brez službe ostala) in ima otroka ki se še šola, je težko kar oditi si poiskati stanovanje in živeti. lp žabica21

12. jan 2009 16:53

se opravičujem mi je isto 2x vrglo, pa ne morem izbrisati. lp žabica21

12. jan 2009 17:04

Se popolnoma strinjam z Vendelino! Sama imam do alkoholikov in raznih drugih odvisnežev (droga, verski fanatiki) nula torelance! Mi je moje življenje in življenje mojih otrok veliko preveč dragoceno, da bi ga zapravljala s takšnim luzerjem. Imamo eno samo življenje in vso pravico, da ga srečno in v miru živimo, pa čeprav z veliko manj denarja. Nena-morje