Moj vrt

Na paradižniku imam belo muho. S čim se lahko zatira to nadlego? Ali kaj pomaga škropljenje samo z vodo? Kaj je primerno dodati vodi, da bo zatiranje bele muhe bolj učinkovito?

Pa še to, ali na paradižniku odstranjujete spodnje liste – pod zadnjimi plodovi?

Hvala megi in manca. To kar je na slikah res dobro uspeva.

Rdkapica, jaz pri paradajzu odstranim vse spodnje liste, ki se dotikajo zemlje, da ne bi prišla kakšna bolezen.

Rdkapica , tudi jaz pri paradižniku odstranujem spodnje liste . Škropljenje samo z vodo , mislim , da ne bo kaj posebej učinkovito . Jaz sem ga že parkrat poškropila z Bio Natur - F , ki je povsem naravno , brez karence , na osnovi njivske preslice . Nekateri škropijo tudi z mešanico voda plus mleko ( pol- pol ) , ali pa z vodo , ki ji dodaš malo sode bikarbone , ker soda deluje bazično in zavira razvoj plesni in glivic . Seveda je vse to bolj preventiva , ko je pa rastlina že preveč okužena , ta naravna škropiva več ne pomagajo .

Rastline zastiram s suho , pokošeno travo , natrgam koprive in njivsko preslico ( vsebuje silicij ) , zalivam s postano vodo .

Enkrat sem nekje brala , da si lahko to škropivo iz preslice pripravimo sami , a se ne morem spomniti kako . Morda  kdo ve , če je treba preslico narezat in prevret ali samo namočit (za koliko časa ) ?

Lp

manca51 v  knjigi BIOVRT piše:

Brozga iz njivske preslice:vzamemo 1kg sveže ali 150g suhe njvske preslice(Equisetum arvense) in jo namakamo 24h v 10 l vode ,Naslednji dan kuhamo to brozgo približno pol ure pri majhnem ognju.Nato se ohladi in jo precedimo .Pred škropljenjem jo rzredčimo v petkratni množini vode.Vsebuje veliko kremenčeve kisline in preprečuje .da bi se  pojavile rastlinske bolezni.Pripravek pa tudi krepi rastline,kadar jih napadajo pršice .Preslično brotgo škropimo v suhem vramenu ob sončnih dneh.Koprivovo brozgo in preslično brozgo lahko zmešamo in škropimo kao mešanico.

Prosim za pomoč: kako vem, kdaj so mehiške kumarice zrele in jih lahko oberem?

To je edina stvar, ki je po tritedenskem zanemarjanju vrta ostala normalna na njem - oz. razrasla se je preko vseh meja in po mojem mnenju, tudi spodobno obrodila. Izkušenj z njimi pa nimam nič.

lp

P.s. ne smejte se, tule bom c/p tekst iz ene druge spletne strani, da si bom lahko shranila v beležko

za pobrati semena je plod najbolje čimdlje pustiti na rastlini, jaz jih ponavadi pobiram, ko že vsa rastlina začne odmirati (pred mrazom).

Takrat jih prerežem in semena iztisnem ven skupaj z mesnato vsebino ploda v steklen lonček, ter vse skupaj zalijem z malo vode in dam fermentirati za dva dni (podobno kot paradižnikova semena). Na tak način se potem vitalna semena lepo ločijo od tistih neuporabnih in od vse tiste sluzi in mesa. Dobra semena ostanejo na dnu lončka, slaba pa plavajo na površju skupaj z vso ostalo nesnago. Ko vodo in nesnago dolijem, dam semena sušiti na keramičen krožniček za teden dni, potem jih spravim v papirnate vrečkice. Ta postopek ne velja za buče, paprike, jajčevce, uporablja se pa pri paradižnikih in kumarah...

cervus

Oh, poberi jih po občutku. Kakšno poskusi in boš videla. No, me veseli, da so ti uspele, jih boš vložial v kis?

Zdaj pa počakaj na dež in potem veselo na delo: motovilec, kmalu bo čas za zimsko špinačo, rdeča redkev, solata,....saj se najde tudi še za zdaj kaj, kar se da posejati. Ali pa nasadiš radič.

elaphus, tisto, kar si c/p se nanaša izključno na pripravo semen za shranjevanje. Za semena sem porabila ponavadi tiste, ki sem jih ob pospravljanju šavja našla na tleh, se pravi, da so odpadle same. Obdelala sem jih tako, kot piše tam in dosegla skoraj 100 % kaljivost.

Za na mizo in za vlaganje pobiraj čimbolj mlade, tudi če še niso dorasle do polne velikosti. Starejše kot so, bolj trdo kožico imajo. Rasle in rodile bodo še vse tja do prve zmrzali.

Ja, Cila, vem, da se nanaša izključno na pripravo semen - to sem hotela shraniti, kdaj bodo pa dobre - to si bom (upam) zapomnila . Tisto zgoraj (za semena) se mi je zdelo malo zapleteno za prvič in teorijo - pa sem si raje shranila.

Ja, seveda bom sejala motovilec in špinačo, tole bom poskusno vložila v kis, drugo leto (če jih bom kaj imela), jih bom pa po mreži razpeljala.

lp

Elaphus, semena lahko tudi samo iztisneš in posušiš (recimo na peki papirju, se še najmanj lepijo), le da v tem primeru ne boš mogla ločiti praznih semen od polnih.

Fermentacija sploh ni tak bavbav: stisneš semena z gelom vred, po potrebi doliješ majčkeno vode, imaš nekje pred nosom na kuhinjski polici, vsak dan malo potreseš in ko začne smrdeti je čas, da jih precediš, spereš in daš sušit.  Za plodovi pa lahko že sedaj pogledaš, če je kakšen tačas odpadel na tla. Če ni, še malo potreseš šavje in če je kaj zrelega, bo odpadlo.

Aha, ko so zreli, sami odpadajo? Hvala za ta podatek - zato jih je bilo kar nekaj na tleh, sem mislila, da zaradi suše. jedla sem jih pa že - dobre so.

lp