tema odprta - 5. okt 2008 7:18 | ogledi: 2.112 | odgovori: 11
Ker grem v soboto na izobraževalni kongres v Egipt, moram narediti eno nalogo. Nampreč pripraviti moramo lokacijo za kongres drugo leto in ga podrobno obrazložiti. Jaz sem izbrala Turčijo in sicer Istanbul. Sedaj pa še moram navesti in utemeljiti zakaj sem to izbrala, prednosti in ugodnosti tega mesta, države. Tu se mi je malo zataknilo. Nekaj prednosti že imam ( 15 milj. mesto, različne kulture, lega na dveh celinah...) Ker bi jih rabila še več, vas lepo prosim za pomoč. In tudi zakaj - utemeljitev.
Kyara
mamaF - Mojca
Ker nekam iti, pa ne vedeti zakaj....Moraš malo merilo obrniti, ozrioma gledati stvari z drugačnega zornega kota.
Zakaj Turčija za kongres?
Zaradi naslednjega:
V tem stoletju so se zgodile stvari, ki, če jih pogledamo v retrospektivi, nakazujejo prelom z načinom življenja, ki se nam je zdel še pred desetimi leti samoumeven. Pred desetimi leti smo živeli s predpostavko zmernega materialnega razvoja in odseganja nekaterih ekonomskih in socialnih ciljev in prihodnost se je zdela lepa, grda preteklost pa je bila za nami.
Vsaj tako se je zdelo.
Pa se je leta 2001 zgodili enajsti september. Ki je vodil v intervencijo v Afganistanu. In ki se je, ne da bi dokončal reforme v Afganistanu sprevergle v besne antagonizme med muslimanskimi in ne-muslimansko kulturami. Ki trajajo še danes.
Potem se je leta 2003 začel napad na Irak. Ki je razdelil svet na tiste, ki so ta napad opravičevali in zagovarjali in vse ostale, ki smo bili proti. Pet let kasneje temu spopadu ni videti konca in cena nafte je prešla 100 dolarjev na sodček. Iniciatorka te vojne pa je zaradi financiranja vojne naredila gromozanski minus v državni blagajni. Kar jo pet let kasneje strahovito tepe po glavi, ko ji zmanjkuje denarja za reševanje domače ekonomije.
Paraleleno s tem so postale medijsko bolj prepoznavne resnice o tem, kako izčrpavamo naš planet in kako pod vprašaj postavljamo zaloge čiste pitne vode.
Paralelno s tem smo se še ves čas delali, kot da se nas nič od tega, kar se dogaja po svetu, ne tiče. Nismo opazili, da ima kopičenje materialnih dobrin in vsesvetovno komuniciranje na dotik miške na individualni ravni svojo preslikavo na kolektivni ravni. Materialno kopičenje v okviru ene ekonomije, ki premaguje in preskakuje meje, zaposluje ljudi na drugem koncu sveta in hkrati dela nezaposlene domače ljudi.....to je samo kolektivna preslikava prenažiranja z vsem materialnim na indivdualni ravni. Nismo opazili, da kljub temu, da lahko takoj dobimo podatke o skoraj vsem, kar se dogaja po svetu, pa kljub temu nimamo lastnega mnenja, ker si ga ne ustvarjamo.
Pa so prišla manj bogata leta. Ko so se stroški življenja začeli poviševati, smo se vrnili k varčevanju. Odkar so pogonska goriva draga, kupujemo avtomobile, ki so energetsko varčni. In vemo, da če ne bo tehnika iznašla vozil na druge pogone, se lahko zgodi, da bo našim vnukom transport pomenil podoben problem, kot ga je pomenil našim starim staršem. Pa da če ne bomo pazili na naravo, zelo kmalu ne bomo imeli česa jesti (ampak potem ne bo težav s transportom naših vnukovk, ker vnukov itak ne bo).
In od letos vemo tudi, da kopičenje zaslužkov enega na drugi strani pomeni verigo bankrotov drugih in postaja jasno, da ultimativno kopičenje zaslužka ni cilj, ki bi ga veljalo zasledovati. Ker lahko preveč izgubimo.
Skratka, v tem stoletju smo posredno in neposredno doživeli vrhunec kopičenja in manifestacije moči in ta dejavnost ne predstavlja nečesa, čemur pravimo visoka kvaliteta življenja. Postaja jasno, da visoko kvaliteto življenja vzpostavljata samo dva principa in sicer občutek družbene odgovornosti za vsako individualno in tudi skrajno zasebno delovanje (vse, kar počnem, ima učinek na družbo) in princip samoomejevanja (vzamem, manj kot potrebujem,).
In ta dva principa je treba prakticirati na vsakdanji ravni. V vseh segmentih življenja.
In tudi v smislu znanstvenega in kulturnega sodelovanja. In zato se gre na kongres v Turčijo. To je multikulturna država in človek se družbene odgovornosti nauči v okolju mnogoterih različnosti. Poleg tega se človek nauči družbene odgovornosti v skupnosti, ki ima večstoletno zgodovino. Zgodovine se učimo zato, da ne bi ponavljali čisto vseh napak, ki so jih že storili pred nami. In zaradi tega, da bi se znebili kakega večvrednostnega kompleksa. Recimo evropocentrističnega kompleksa se v Turčiji zelo enostavno znebi - po strokovni ekskurziji, v kateri ti razložijo, kako je bizantinski cesar Konstantin prosil papeža za pomoč pri obrambi Konstantinopola in krščanstva, pa so mu poslali evropsko drhal, ki se je je prijel naziv Križarji in so prinesli v Konstantinopol vse možne bolezni in nasilje, pa še v bojih so izgubljali.. (aja, pa pokradili so tudi marsikaj)....
Pa samoomejevanje se tudi da učiti in prakticitirati v Turčiji. Zakaj? Ker ga ta država mora, dasiravno se tega morda niti ne zaveda. V turški skupnosti je močno vrednotena sekularizacija, ampak tudi vračanje k teološkim izhodiščem v družbi se povečuje. In morata ti dve opciji nekako funkcionirati ena z drugo, ne zato, ker je to idealno, temveč zato, ker so vse ostale variante slabše. V bistvu bo prihodnost ena sama "Turčija". Vsi se bomo morali samoomejevati in vsei bomo morali sobivati s praksami, ki nam morda ne bodo posebej blizu.
In ker je Turčija relatvino blizu je razvoj in stabilnost našega kontinenta v bistvu toliko trden kot sta zanesljiva ravzoj in stabilnost Turčije. Skratka, če ne bi bilo Turčije, bi si jo morali izmisliti. In to preprosto dejstvo mora vsak intelektualec enkrat razumeti in ponotranjiti. In v tem smislu je organizacija kongresa v Turčiji ne samo smiselna, temveč edina razumna opcija...
BTW, Kyara, v katerem egiptovskem resortu se pa ima stvar zgoditi?
Vendelina jr.
