Postrežba gostov

To poznam; moja teta ima izredno drago, moderno, tri leta staro kuhinjo, izdelano po meri, aparati najdražji, najmodernejši. Steklokeramične plošče v treh letih še ni prižgala (res ne!), ker je ne zna uporabljati. Pomivalnega stroja ne uporablja, o mikrovalovki se ji ne sanja. Kuha in je v kleti (ok, polklet je), kjer ima manjšo kuhinjo, prvotno namenjeno vkuhavanju ozimnice in podobnim rečem, kamor je preselila staro kuhinjo. Tudi kave še ni skuhala v novi kuhinji. V dnevni sobi ima prelep tepih, katerega vogal, čez katerega je potrebno stopiti do televizorja, je prekrit s polivinilom. Sedežna garnitura je na koncu, na katerem sedi ob gledanju televizije, prekrita z rjuho. Bog ne daj, da bi kdo kaj odložil na marmornato klubsko mizico. In ta teta ima tri vnuke, stare 8 in 15 let, ki NE SMEJO v njeno hišo. Ok, sicer stanujejo v hiši na drugi strani dvorišča, ampak k babici ne smejo - le do vhodnih vrat, bog ne daj naprej. Hvala lepa za tako življenje. Raje ŽIVIMO v našem stanovanju, pa čeprav ne padajo vsi obiski dol od navdušenja, kako lepo pospravljeno in čisto imamo. Moje stanovanje je namenjeno življenju, ne pa razstavam. Ob svečanih priložnostih, rojstnih dnevih, praznikih imamo na mizi prt, hrana pa je na pladnjih in servirnih posodah. Ob običajnih delavnikih umaknemo prtiček z rožo z mize in jemo brez prta. In ja, solato jemo iz skupne sklede in posledično je miza tudi pokapljana s kisom - točno se vidi, kdo je solato jedel in kdo ne Kadar nam med delavniki sploh uspe jesti skupaj. Mož dela turnus 6 -14 in 14-22, jaz en teden 8-14, en teden 8-18. Velikokrat otroka jesta sama, stara sta 15 in 7, večji seveda pposkrbi za manjšo. Vem, da takrat med obedom gledata TV. Tudi jaz včasih povečerjam "na hitro", mož ob 23h, ko pride domov je z deske, na katero si nareže kruh, salamo, paradižnik in ob tem gleda TV ali bere časopis. Smo potem za nekatere tukaj packi, ki se ne cenijo? Prav, pa smo. Rada imam lepo, čisto in pospravljeno. Rada imam lepo pogrnjeno mizo. Rada pa tudi živim in preživljam kvalitetni čas z otroki, pa tudi če zato pojemo kosilo brez prta, v kopalnici koš perila počaka na jutri in sem zato v očeh nekaterih tukaj packa in slaba gospodinja. Moj cilj v življenju ni biti popolna gospodinja ampak dober človek in čimboljša mama. Issi

Issi je napisal/a:

Moj cilj v življenju ni biti popolna gospodinja ampak dober človek in čimboljša mama. Issi

V teh besedah sem se našla! Se popolnoma strinjam! Pač še ena "packa". Pa mi nič ne manjka. Marna

Vendelina jr. je napisal/a:

kuharica Mici je napisal/a: Vendelina jr. je napisal/a: Situacije, kjer pleme gleda, kako mama/gospodinja/kuharica VSE prinese k mizi in tudi VSE sama odnese - to pa, upam, se ne dogaja več.... Ali se motim? Seveda se motiš! Ljudje še vedno živijo na kmetijah, kjer moški opravljajo dela zunaj, ženske pa notri. In nekaj najbolj normalnega je, da gospodinja postreže kosilo, potem pa še vse pospravi. Najprej imajo siesto moški - takoj po kosilu, potem pa še gospodinja - ko moški oddidejo nazaj na delo. Razlika od preteklosti je samo, da imajo oboji v pomoč kar nekaj strojčkov. kuharica Mici In kaj, gospodinja je vedno čisto sama v kuhinji - nikoli in nikjer nobenega otroka, da bi malo prt in krožnike potegnil iz omare? Pa čisto vsi ostali (kakšni starejši sorodniki še vedno pri močeh) so vedno v ostalih opravilih na kmetiji? Pa ko se poje, a se ostali kaj vključijo v zbiranje krožnikov, ki bodo šli v pomivanje ali samo sedijo in gledajo, kako gospodinja skače gor in dol (ker tale zadnja je pa res za v 19. stoletje)? Vendelina jr.

Kuharica Mici, se strinjam. Vendy, evo odgovor s kmetije: - otroci sicer pomagajo, ne pa vedno (dveletnik nosi eno po eno žlico na mizo (samo - tisti, ki ne je brez pogrinjka, ne vem, kako bi prenesel kak prstni odtis na žlici več), štiriletnica nosi krožnike - pa čeprav trepetam, dokler ne prispe do mize), če imaš pa manjše otroke, je pa precej težko) - starejši sorodniki, še vedno pri močeh, prav tako delajo, kar pač lahko - kar se tiče pospravljanja krožnikov: raje sama pospravim z mize kot pa da mi recimo mož pospravi, od mene pa podobno emancipirano pričakuje, da bom šla recimo čez 15 minut gnoj kidat ali pa živino fotrat. Če ima čas (beri ni preveč utrujen in nima sto opravkov), pa zna tudi kaj v hiši postoriti, brez skrbi. - Dejstvo, da sama znosim stvari na mizo in z mize popolnoma nič ne nižajo mojega ega, pa tudi v socialni realizem se ne bi ravno postavila ... -Pa še nekaj odgovorov za nazaj: meni se pa nekako ne zdi smiselno vsak dan menjati prte (kaj pa okolje???) Saj ne, da mora biti tisti plastičen prt (čeprav ta po mojem ne kaže na leno gospodinjo, kot je ena nekje napisala, ampak na praktično). Jaz imam bombažni prt s teflonsko prevleko. Ne menjam, dokler ni umazan (zakaj bi ga???). Takrat ga vržem v stroj in - oh- porabim kar več kot eno minuto za likanje :) - krožnike in pribor dajemo na tiste plastične podstavke (ja kar križajte se, a so zelo praktični), da tisti večji packi niso preveč kregani (se hecam). -prtički: imamo stojalo s papirnatimi brisačami na mizi (zelo ne-fensi, saj vem, a tako nam paše). Pri majhnih otrocih jih porabiš malo morje. Prtičkov ob navadnih dnevih ne dajem. Platnene ali papirnate vzorčaste prtičke/serviete imamo ob posebnih priložnostih. -na mizo postavimo posode, v katerih se je kuhalo (juha, krompir), meso ponavadi preložim na pladenj. Vsak si sam postreže. Solato jemo iz iste posode. Govorim o navadnih dneh. Ko imamo goste, si solato naložimo na krožnik. Za konec še tole: če grem kam na obisk, mi je malo mar, kakšen prt imajo na mizi, s čim mi postrežejo, kakšen pogrinjek mi dajo ... Če so tapravi ljudje (sproščeni, zabavni, neprisiljeni ...), mi lahko postrežejo tudi samo s prepečencem ali zažganim kotletom, pa bom z obiskom pri njih zadovoljna. Atina

Atina je napisal/a:

Za konec še tole: če grem kam na obisk, mi je malo mar, kakšen prt imajo na mizi, s čim mi postrežejo, kakšen pogrinjek mi dajo ... Če so tapravi ljudje (sproščeni, zabavni, neprisiljeni ...), mi lahko postrežejo tudi samo s prepečencem ali zažganim kotletom, pa bom z obiskom pri njih zadovoljna. Atina

Atina, s tabo se popolnoma strinjam in se pod teh par zadnjih stavkov 100 krat podpisem! Ko sva z mozem po dveh letih obiskala prijatelje nama je bilo malo mar kje in kako smo jedli, vazno je bilo, da smo bili skupaj. 

Jerneja USA

Simona84 je napisal/a:

riba-ribica je napisal/a: Ali je pri vas jedilna miza namenjena samo prehranjevanju? Jaz delam na njej še marsikaj drugega...   Veš kako mi je ob tem stavku ušlo na smeh Kako že pravijo tisti, ki me poznajo- "da sem deklica z bujno domišljijo" [;D] Mislim, da je jasno, kaj sem imela v mislih Lep dan in veliko se smejte

 

Ja Simona, ti ga pa kot vedno pihnes  Ko sem bila se pri starsih je bila jedilnica z jedilno mizo najbolj pomemben del stanovanja. Kljub temu, da sva imela z bratom vsak svojo sobo z mizo, sva vecino nalog delala v jedilnici (vsaj v Osnovni soli). Mama je vcasih gor likala in imela sivalni stroj, je pa tudi oce prisel naokoli s svojim aparatom za "lotanje" (je vedno kaj elektronskega stimal) in temu primerno je izgledala tudi miza (kot iz prve svetovne vojne, ce je bila brez prta). Mislim, da doma ni nikomur zal, da smo jo tako "znucali".

Jerneja USA

frina je napisal/a:

Tsitemu, ki samo še enkrat napiše, da je za likanje namiznega prta dovolj ena minuta, bom v "sekundidvajset" zavila vrat Jedli pa so nekje v kleti,v  temi, za neko zasilno mizo, s poženjenim bištekom in servisom. Škoda, da niso jedli na tleh. Bi še tiste mize ne bilo treba brisat. Samo da obiski vidijo, kako smo urejeni, kajne ? F r i n a

Frina,hvala za prvi odstavek,tako sem se smejala...., jaz tudi nerada likam pa bi zraven populila se perje..... Ali mi lahko prosim prevedes ,kaj pomeni beseda" bistek"? Ja pa se nekaj: Res je super ta forum,ne vem,ka bi brez vas! In naslednjo slikco bom zagotovo poslala na zelo originalnem pogrinjku - na cajtengah....! A ste videle, da se nam celo soncek smeje danes ?Lep dan vsem na soncno stran Alp! Lp lucka

bištek-pribor štajerščina Začetnica

Atina je napisal/a:

- kar se tiče pospravljanja krožnikov: raje sama pospravim z mize kot pa da mi recimo mož pospravi, od mene pa podobno emancipirano pričakuje, da bom šla recimo čez 15 minut gnoj kidat ali pa živino fotrat. Če ima čas (beri ni preveč utrujen in nima sto opravkov), pa zna tudi kaj v hiši postoriti, brez skrbi. Atina

Jaz pa zahtevam, da delava skupaj v kuhni in štali (npr.). Ker jaz pridem lih tak zmatrana domov kot on in se ne mislim na glavo metat, da ga bom stregla pri riti in glavi, to je počela njegova mama. In ko bo treba drva žagat, bom tudi jaz drva žagala in ko bo gnoj za kidat, ga bom kidala, ker sva se odločila za skupno življenje in to pomeni, da ljudje delajo stvari skupaj, ne pa da si kdaj "pomagajo" ko jim je. Atina te popolnoma razumem kako se treseš, ko ti otročki pomagajo, pa ne se sekirat če bo kak krožnik razbit, bodo pa lepo vzgojeni in naučeni. Glede pogrinjkov je pa tako. Pri nas ni prta, razen kakšni prtički, ki se vedno dajo z mize, ko se je. Če jem sama, si ne dam niti servietke, ker sem tako picajzlasta, da se nikol ne zapacam (razen, če jem rdečo peso, s čimer sem se že sprijaznila), razen ko se razvajam. Čim pa je samo moj dragi zraven, starši in ostali pa dam pogrinjke in še kako drugače okrasim mizo (tukaj imam bolj "baročni" okus). Začetnica

Issi, nekako tako, kot pri vas. pa obiski tako radi k naši hiši pridejo, da je skor cela soseska naša družina Bom drugič probala še na narobe obrnjeni mizi ... se bojim, da jih ne bo odgnalo, bo tudi tam kaj slastnega za pojest in prav je tako!

No, tudi lepo pogrnjena in dekorirana miza se vmes najde... 

kobra 1

Issi Majdina