Obrazec darilne pogodbe

Ampak če ne želiš nepotrebnih zapletov, sta notar ali odvetnik edina prava pomoč. Še vedno sta cenejša od vsega, kar lahko sledi pogodbi, sklenjeni z našo pomočjo. Dobi se pa tudi neka knjiga, Pravni svetovalec ali kako se ji reče (Svet knjige jo je pred časom ponujal) in tam je verjetno tudi kak vzorec darilne pogodbe. Seveda avtorji knjige ne odgovarjajo za morebitne zaplete, nastale s pisanjem nas amaterjev. Resnično premisli, preden se sami lotite pisanja. Mamamia mamamia

Za resen posel mora biti darilna pogodba napisana v notarskem zapisu. Branju pogodbe prisostvujeta dve priči, ki s poslom nimata nobene neposrednem zveze. To vem zaradi tega, ker že nekaj let včasih vskočim kot priča v bližnji notarski pisarni. V nasprotnem primeru se diskutira o tem, če je izvršljiva, pa kakšna je bila volja darovalca, pa ali je bil darovalec v resnici pri zavesti in se je zavedal posledic svojih dejanj itd itd. Gladiola, za take stvari se najame odvetnika, ki zadevo spiše, posreduje osnutek notarju in potem se naredi branje, parafiranje in podpisovanje pogodbe. Vendelina jr.

Notar ne sme delati darilnih pogodb v notarskem zapisu, če ni to posebej določeno v Zakonu. V notarskem zapisu pa morajo biti darilne pogodbe med zakonci. Tako da najprej Gladiola je odvisno ali jo lahko narediš sama, kdo bo darilo prejel. Kot pa so napisali že pred mano, je res najboljše, da to naredi notar, vendar v navadni obliki. Pri darilnih pogodbah je potrebno paziti, če je še kdo dedič po darovalcu, saj pri darilnih pogodbah pride v poštev nujni delež in seveda darilno pogodbo lahko darovalec kadarkoli razveljavi zaradi nehvaležnosti oz. kakšnih hujših stvari obdarjenca. Treba je premisliti in se seveda o vseh teh možnosti posvetovati. Če pa pri vas to ni problem, potem jo seveda lahko naredite sami. Če jo boste potrebovali, vam jo bom poslala po zasebnem sporočilu, samo povejte, kaj ste se odločili oz. kakšna je situacija pri vas.

 

Aha še nekaj, če se boste odločili za notarja oz. odvetnika vam svetujem, da greste direktno k notarju, saj drugače velikokrat plačujete več kot je potrebno, saj odvetnik ima tarifo, ki je bistveno večja od notarja. Če sta notar in odvetnik povezana, potem so nekako v dogovoru, da računa 1/2 odvetnik, 1/2 notar, vendar to je samo dobra volja njiju dveh, drugače pa boste plačali več, kot pa če greste samo k notarju.

SILVA

Sporočilo je spremenil(a) tisdno dne 17. mar 2008 14:00:35

Mi smo za prenos stanovanja med starši in sinom šli kar lepo k notarju. Če ne drugega, vsak tam ve kaj je podpisal in se ne more kasneje zmišljevati da je bilo karkoli zamolčano ipd.

Gladiola, mi smo pred tremi leti sami sestavili darilno pogodbo, s katero je oče meni podaril zemljišče, potem pa smo pri notarju (zdaj je to možno tudi na upravni enoti, kjer je bistveno ceneje) overili samo podpis darovalca, torej očeta. Takrat so nam povedali, da je darilna pogodba smiselna samo v primeru sorodstvenega razmerja v prvem kolenu, ker se za takšno transakcijo ne plača davek, v vseh ostalih primerih pa je bila celo bolj ugodna kupoprodajna pogodba. Mi nismo imeli nobenih težav - s to pogodbo sem sama kasneje vpisala zemljišče na moje ime v zemljiško knjigo. Ne vem, ali so se v tem času zakoni kaj spremenili:) - bi verjetno kazalo preveriti po drugih forumih, ki se s tem ukvarjajo, oz. po internetu. Ti pa lahko vsekakor pošljem vzorec jutri, ko ga doma najdem. moniq

V knjigarni se dobi obrazec darilne pogodbe za nepremičnine. Za sestavo pogodbe se lahko uporabi prav ta. Druga možnost pa je, da s pomočjo kupljenega obrazca sama sestaviš pogodbo oz. jo prilagodiš glede na okoliščine. Več o darilni pogodbi: Darilna pogodba je pogodba, s katero ena stranka (darovalec) neodplačno prepusti drugi stranki (obdarjencu) kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Za darilno pogodbo je značilno, da ne nastane že s tem, da se stranki strinjata glede darila, pač pa mora biti sklenjena v strogi obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno. Takšna ureditev hoče zagotoviti, da tisti, ki nekaj brezplačno daje, dobro premisli preden da. Darovanje v nasprotju z javnim pojmovanjem ni enostranski akt, pač pa gre za pogodbo. Obdarjenec mora privoliti, drugače darilna pogodba ni sklenjena. Šteje se, da je privoljenje dano, če obdarjenec darila ne odkloni. Temeljen element darilne pogodbe je nagib (motiv), tako da zaradi napake v motivu (npr. nekdo je mislil, da mu je sosed nekaj dobrega storil, zato mu je dal darilo, v resnici pa je to storil nekdo drug – tu gre za zmoto v nagibu, ki drugje ni upoštevana) darovalec lahko izpodbija darilo. Bistveno za darilo je, da je darilo popolnoma neodplačno. Kadar obstoji kakšna obveznost nasprotne stranke v zvezi z naklonitvijo (npr. mora tudi o­n dati neko darilo ali opraviti neko storitev), ki jo lahko stranka iztoži, takšno naklonilo ni darilo, marveč je kakšna druga pogodba. Predmet darilne pogodbe (darilo) je lahko karkoli, kar je lahko predmet kupne pogodbe. Nepremičnine torej vsekakor spadajo sem. Darovalec mora biti za sklenitev darilne pogodbe poslovno sposoben. Darilna pogodba mora biti sklenjena pisno, ob tem pa mora biti podpis darovalca notarsko overjen. Če pa temu ni bilo tako (npr. je bila nepremičnina izročena brez pisne pogodbe), potem darilna pogodba velja, če je bila opravljena izročitev nepremičnine v posest (če so torej nastale določene posledice). Načelo je, da je darilo nepreklicno, vendar obstajajo določene izjeme. 1. Preklic zaradi nehvaležnosti Preklic darila je možen, če se obdarovanec hudo pregreši zoper darovalca. Tu gre predvsem za hudo nehvaležnost – ta je izpolnjena, kadar je obdarovanec zoper darovalca storil dejanje, zoper katerega je možen kazenski pregon. Sem sodi tudi že sam poskus kaznivega dejanja zoper darovalca, pa tudi dejanje, ki sicer ni kaznivo, pomeni pa zelo težko dejanje zoper darovalca. Darilo lahko prekliče darovalec, kot tudi njegovi dediči, če darovalec tega dejanja obdarjencu ni odpustil. Od preklica naprej ima obdarovanec darilo v nepošteni posesti zato ga mora vrniti. 2. Preklic zaradi dariteljeve potrebe in stiske To je primer, ko darovalec po obdarovanju pade v premoženjsko stisko. Obdarjenec mora tako v primeru, da obdarovalec postane siromašen, njemu pomagati. Premoženjska stiska darovalcu ne sme le groziti, pač pa mora že obstajati – darovalec sploh nima sredstev za preživljanje. Pogoj je še, da tudi obdarjenec ni v enaki stiski. 3. Preklic zaradi prikrajšanja nujnega deleža Ta preklic ureja dedno pravo. Darila se vrnejo, kadar je treba dopolniti nujni delež. Pri nas se darila vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila dana – najprej zadnje darilo. 4. Preklic zaradi ogrožanja upnikov To ureja stečajno pravo. Pravna dejanja, storjena v zadnjih šestih mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, se lahko izpodbijajo, če je stečajni dolžnik s premoženjem razpolagal brezplačno ali za neznatno plačilo. Maja

Pravkar sem se spomnila še nekaj. V knjižnici si lahko izposodiš knjigo Vzorci aktualnih pogodb (Ferčič A. in drugi). Podrobneje o vsebini omenjenega priročnika na http://www.portalznanja.com/najdi-izobrazevanje/izobrazev Lp, Maja

Meni jo je še notar sestavil, pa še vedno ni bila v celoti popola, da sem mogla še naknadno overjat podpise. Teka

http://www.slonep.net/subareas.html?lev0=1&lev1=7&l na tem naslovu se tudi kaj najde... katinka

Hvala vam vsem skupaj za odzivnost. lep sončen prvi pomladni dan vam želim Manuela gladiola