Slovenska narečja

Izredno so mi všeč narečja in vedno ko poslušam koga na radiu ali tv "čakam v zasedi", da ugotovim od kod prihaja. Kljub knjižni slovenščini se skoraj vsak pri kakšni besedi izda. Sem zagovornik narečij in menim, da je knjižno slovenščino potrebno govoriti samo v šoli in državnih uradih ter seveda službeno. V privatnem pogovoru pa vedno le narečje in tega se tudi držim /večinoma/. Tako bomo svoja narečja obdržali, s tem pa tudi svojo identiteto.

Malo počakaj če hočeš "činko čunko "pobožat. Mislim da spada v Rezijo,me bodo pa že popravili tisti ki malo bolje plujejo v narečjih. anaeva

Uauuuuu odlično, vendar nisem nič razumela, nasmejala pa sem se! Sej vem kaj boste rekle, kako se lahko smejim, če ne razumem... in še kako 

Anamarija

En čink poče, če čajš činko čunko čohat. Prevod v moj jezik: Malo počaki, če češ enomalo pujčiko čouhat. tumpika

Narečja so res veliko bogastvo jezika in res škoda bi bilo, da bi se pozabila in izginila. Se pa z večjo mobilnostjo ljudi in mešanjem seveda kot vsaka živa stvar spreminjajo in prej ali slej bodo nastala nova, ki s starimi na tem področju ne bodo imela veliko skupnega. Prihajam iz Vipavske doline in meni je zanimiva naslednja zveza: mi rečemo, da je punca gruozu lejpa, samo 9 km više pa je ta ista punca hudu lejpa. Meni je smešno to, da tako beseda grozno, kakor tudi hudo nima nobene zveze z lepoto. Se pa tako govori. In res, že po 5,6 10 km narazen po vaseh čisto drugače govorijo, tako da se ljudje na osnovi tega tudi prepoznavajo od kod prihajajo. Všeč mi je tudi to, da v šoli niso več tako togi in je dovoljena tudi uporaba bolj narečnih izrazov. Pa tudi na TV se sliši drugačna govorica od knjižne, čeprav je včasih tudi moteče da se ponavadi ustavi pri ljubljanščini ali mariborščini, ker bi bilo zanimivo večkrat slišati tudi vsa druga narečja. Pred 30, 35 leti nismo smeli napisati besede nona, nono ali tata in še kakšne, to so bili vendar babica, dedeč in oče, pa čeprav smo to prvič slišali v šoli in nihče tako ni pravil starim staršem ali staršem. Je pa zanimivo tudi to, da približno na polovici Vipavske doline pravijo starim staršem nona in nono (do Ajdovščine), na gornjem delu pa stara mama in stari tata ali stari ata. Hčerka pa se sedaj, ko študira v Lj. velikokrat nasmeji temu, kako nekateri izrazi pri nas pomenijo čisto nekaj drugega kot v Ljubljani ali na Gorenjskem ali na Štajerskem. tedyka

tumpika je napisal/a:

En čink poče, če čajš činko čunko čohat.Prevod v moj jezik: Malo počaki, če češ enomalo pujčiko čouhat.tumpika

 

Me spominja na čiči inu čaki

Anamarija

Malo počakaj, če hočeš popraskati majhnega prašička, je prevod mojega narečja, ki je iz okolice Slov. Konjic. Naj povem še eno dogodivščino, ki se tiče narečja. Z avtobusom je na obisk je prišla prijateljica iz Koroške, ki pa mi je zatrdila, da je sabo pripelala tudi bico. Meni se je zdelo neverjetno, da so na avtobus vzeli tudi bico. Ob smehu sva kmalu ugotovili, da ona misli babico jaz pa ovco.

posebna je zato ke r je v tako mali državi tako veliko narečij in se moraš za katero kar potruditi da jo razumeš ilovechocholate

vikica je napisal/a:

Malo počakaj, če hočeš popraskati majhnega prašička, je prevod mojega narečja, ki je iz okolice Slov. Konjic.

Sem malo poizvedovala pri prijetelju, pa pri njih, je tudi tam blizu Konjic doma, ne govorijo tako. Je torej v vsaki vasi malo drugače, kaj? Očitno nista soseda....

rimljanka - zasebno mnenje

Meni so vsa narečja všeč in zanimiva, prav tako krajevne navade.

Zelo me zanima zakaj je treba okoli Slovenskih Konjic čakati na praskanje majhnega prašička?

nola