Slovenska narečja

V šoli so nam dali za nalogo referat o slovenskih narečjih. Zanima me kaj menite zakaj so slovenska narečja zanimiva...?

Že v naprej hvala za odgovore...

JURE(15)

29. feb 2008 19:34

Zanimiva so zatu, ku u usaki vasi govorijo drgač, ampak usi živimo u eni državi in se na koncu itak use zmenmo. Tako, moj prispevek k narečjem, samo v živo lepše ta stavek "zapojem", kot so mi rekle sodelavke ko sem prvič prišla v službo iz Novega mesta v Ljubljano. Meni so slovenska narečja nekaj najlepšega kar imamo kot eden izmed manjših narodov. Predstavljajo namreč raznolikost pokrajin v Sloveniji, so odraz življenja ljudi skozi zgodovino, osebno mi pa najlepše govorijo Primorci.

29. feb 2008 19:39

pozdravljen zakaj so slovenska narečja zanimiva? sama sem štajerka in imam rada naše narečje. -prekmurščina mi je daleč najboljša od vseh, ko slišim kakšnega prekmurca ko začne tisto prav po njihovo güčati mi gre na smeh, takoj me spravi v dobro voljo, tak pogovor se mi zdi zelo zanimiv. - ljubljanščina pa mi ni všeč. dlake se mi pokonci postavijo ko slišim kakšno fino gospodično ko na ves glas kvaka. slovenska narečja se mi zdijo zanimiva ker glede na to kako majhna država smo se vidi razlika če živiš v kjunu ali repu kokoške, zanimiva so takrat ko se srečata naprimer en iz gorenjske in en iz radencev, njuna debata mora biti zanimiva. zanimivo je kako si neko območje prisvoji neko besedo, sama živim v okolici ptuja, sestra pa v okolici maribora pa je že razlika med najinim pogovorom (mi imamo ű oni pa tisti mariborski e). no zdaj ne vem če sem ti kaj koristnega povedala, se mi zdi da sem bolj zabluzila. če te še kaj zanima kar vprašaj. pa še to: upam da nisem nikogar užalila, nimam nič prosti ljubljančanom ali gorenjcem, samo povedala sem svoje mnenje o narečjih, verjamem da tudi vsem prekrmuščina ni všeč. nektarina

29. feb 2008 19:45

O jezku nasploh se da na veliko razpravljati. Težko bi rekla, koliko so narečja zanimiva - ali nezanimiva - na vsak način pa jezik bogatijo. Povezana so pač s pokrajino (če težko priplezaš iz ene doline v drugo, se s tistimi iz sosednje doline pač manj družiš in to se sčasoma pozna tudi na jeziku, kajne?) in načinom življenja (ali nimajo Inuiti čez 30 besed za različne vrste snega? in Gorenjci več od Primorcev? Bušmani pa najbrž nobene, tako kot Slovenci ne za fjorde). Meni se zdi predvsem škoda, da Slovenci tega bogastva ne znamo prav negovati in vzpodbujati, saj nekoga, ki v javnosti govori v narečju, takoj ožigosamo za nekulturnega kmetavza (govorim o narečjih, ne o spakedranščini). Mislim, da bi se tu lahko malo zgledovali po Avstrijcih, ki se v javnosti s svojim narečjem počutijo prav sproščeno in se ne trudijo govoriti v nekem salonskem uradno "priznanem" jeziku. Ampak tako kot se ljudje vse bolj povezujemo, tudi narečja počasi izginjajo - tako kot besede za poklice in opravila, ki jih praktično ni več. No- z tega se da potegniti tudi en razlog, zakaj so narečja zanimiva - ker nas učijo naše lastne zgodovine, kako smo živeli, s kom smo bili v stiku.... Lep pozdrav Sonja

29. feb 2008 21:13

Saj narečja so tudi v drugih jezikih. Sama se še vedno spomnim prvega šolskega dne v gimnaziji, ko sem prišla iz postojnske OŠ na idrijsko gimnazijo. Mislila sem, da bom rabila prevajalca, če bom sploh hotela kaj razumeti. Poleg vsega sem se usedla še zraven ene dečve iz Cerkna, ki pa je resnično nisem razumela. Zdaj s tem nimam problemov. Imam pa sama značilnost, ki semo jo razvila zaradi menjavanja okolij, navadno se prilagajam osebi, s katero govorim, čisto podzavestno, doma govorim po idrijsko, s sestro še vedno tolčeva podgurščino...

Kaj pa jaz vem, zelo všeč mi je dialekt iz Vipavske doline, pa bovški...

Loni Makaroni

29. feb 2008 21:26

limnol je napisal/a:

Meni se zdi predvsem škoda, da Slovenci tega bogastva ne znamo prav negovati in vzpodbujati, saj nekoga, ki v javnosti govori v narečju, takoj ožigosamo za nekulturnega kmetavza (govorim o narečjih, ne o spakedranščini). Sonja

Se strinjam, še vedno se spomnim, ko sem bila zelo majhna in smo šli na morje, pa mi je teta rekla, da moram potiho govoriti, da ne bojo slišali, od kje sem. Naša govorica je veljala za kmetavzarsko. Drugače pa so meni narečja čisto v redu, če človek zna govoriti tudi knjižno slovensko. Meni je prava muka, ko srečam sorodnico iz prekmurja, pa govori kar po njihovo, niti trudi se ne razložiti, čeprav jo samo debelo gledam. Včasih si mislim, da bi najraje dala kontra v mojem narečju, da bi videla, kako je. matilda

29. feb 2008 22:27

jaz recimo ne razumem niti črke, ki jo prekmurec izreče...če bi vsak govoril svoje narečje se sploh razumeli nebi...zato pa imamo knjiži jezik :) poznam en par iz Murske Sobote, in ko se sama pogovarjata ne razumem niiiiiiiiiiič :) potem pa pravim naj še meni to prevedejo ;) med domačimi ljudmi pa se mi zdi čisto prav, da se nadaljuje z uporabo domačega jezika...jaz recimo govorim v italijanskem dialektu samo še s teto, z ostalimi pa v slovenščini, ker nam ni navada govorit v italijanščini in je prav škoda...jezi me tudi, da sestrične od moje mami, ki živijo v Kanadi ne poznajo niti besede v slovenščini...pa sta oba starša slovenca! Zame je to sramota! ycrna

29. feb 2008 23:15

menim, da so narečja ogromno bogastvo vsakega naroda: res je, veže nas knjižni jezik in moramo ga negovati, saj ga sicer čez kakšno stoletje v takšni obliki ne bo več, a vsa poetičnost, raznolikost, barvitost, drugačnost nekega naroda pa pride do izraza ravno v narečjih. Tu ugotovimo, kako smo si podobni, hkrati pa se seznanimo z razlikami, ki so za razumevanje in dojemanje knjižnega jezika bistvene. Všeč mi je dejstvo, da ima slovenščina kot ne ravno številčen jezik (jezik, ki ga ne govori ravno veliko ljudi) toliko narečnih skupin, da bi včasih res potrebovali slovar: je bilo na začetku študija prav zabavno: ena "cimra" z Gorenjske, druga s Prlekije, cimer z Dolenjske...ja, naučili smo se marsikatere nove besede LP Sashika

29. feb 2008 23:56

kot sem nekje zasledila, smo slovenci v svetu nekaj posebnega prav po narečjih, imamo jih ogromno v njih so ohranjeni samoglasniki, polglasniki..., ki jih knjižna slovenščina ne pozna več mislim, da bi morali strarši učiti svoje otroke narečij, čeprav se ta tudi spreminjajo...saj so temelj naše narodne zavesti, kulture in se jih ne smemo sramovati ampak ohranjati mnogi izrazi so zanimivi in se ob njih prav nasmeješ enkrat sem odprla forum na to temo, če te zanima poglej, ma ni bilo po par dneh več odziva krokodilček

29. feb 2008 23:58

evo link naj bi bil ta http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=1228 krokodilček

1. mar 2008 12:18

Zakaj so zanimiva? Ker ljudje v dveh krajih, ki sta oddaljena manj kot 20 kilometrov, govorijo čisto drugače. Vmes je en hribček, reka ali potok, pa je narečje že malo drugačno... Recimo primer iz mojega okolja: če grem 15 kilometrov proti zahodu, slišim primorščino (Vipavska dolina), če grem 15 km proti SZ slišim idrijščino, če grem 15 km proti središču države govorijo ljubljansko, 20 km proti JZ pa slišim notranjsko narečje.... kako govorim jaz? najbližje primorščini bi rekla.... lp saš