Koncentracija

Mislim, da tule nismo kaj veliko rešili, je pa res, da veliko pametujemo. Jaz vidim tule dve možnosti (se šlepam na empirijo našega plemena, kjer je kar nekaj pedagogov, pa so že veliko doživeli): - ali ima sin težave z učenjem, ker se ne zna učiti - ali ima sin težave, ki pridejo s puberteto. Če se ne zna učiti:Zelo velikokrat se namreč zgodi, da grejo otroci relativno igraje skozi šolo, potem ko pa je učne snovi toliko, da se je ne da več zapomniti, se pa zmedejo in potem gre še na slabše. V vsakem primeru mora tako motnjo odkriti specialist - recimo psiholog, logoped, pedagog (da se vidi, ali gre za kakšno legastenično motnjo ali kaj podobnega). Ali pa ne zna tvoriti miselnih vzorcev - samo to se praviloma ugotovi s psihološkimi testiranji, ergo bo treba tja. Če ima sin težave, ki pridejo s puberteto, se mi prav tako zdi, da bi veljalo obiskati specialista (na Starem trgu v Lj je posvetovalnica za težave mladostnikov, njihov naslov je tudi na spletni strani ZZZS). Se mi zdi, da bo treba k strokovnjaki. Pri 14-ih so vsi (in smo bili vsi) bolj dojmljivi za nasvete drugih, samo ne staršev. Največ, kar lahko starši storijo, je to, da otroka podpirajo - v smislu, da ga ne podcenjujejo, če česa ne zmore in da ga spodbujajo pri napredovanju. Vam želim srečo pri napredovanju. P.S. Vsekakor velja sina pohvaliti, ker je povedal, kakšen problem ima, kar pomeni, da se zaveda težave in da bi jo rad odpravil. Pa velja mu povedati, da je imel vsak človek v fazi šolanja eno obdobje, ko se ni znal učiti in da nas je večina to obdobje z vajo nekako predelala. Vendelina jr.

Ena izkušnja z najstnico istih let, ki je definitivno zalegla - namreč, moj nasvet ji je bil - uči se naglas! Sedi za mizo ali še bolje hodi po sobi in govori - na glas ponavlji snov. Npr. postavi si vprašanje ali preberi naslov neke teme in potem začni razlagat snov - šele, ko slišiš sebe vidiš kaj veš in kaj ne. Prej se ti zdi, da saj to pa vem, a ko je treba zadevo dejansko povedati, stvar velikokrat "zašteka". Nič hudega, če se vmes pogleda v snov. lp, vanjatajnsek

Wau,mi smo ravno končali s tehnikami učenja v šoli in smo se veliko pogovarja o koncentraciji. Če ni skoncentriran naj se NE uči,ker od tega ne bo NIČ odnesel.Stran vržen čas!Pač puberteta,najtežja leta kar se koncentracije tiče.Pospravi naj si mizo,ko se uči naj bo na njej čim manj stvari.Ampak res,skoraj nič.Ker drugače ti pogled ves čas bega sem pa tja,pa malo v učbenik,pa na knjigo na mizi,pa še tisti svinčnik je tooook zanimiv.Meni ful pomaga da prej rešim kakšno križanko,sudoku ali pa smao štejem črke v enem tekstu...toliko časa,da se zberem.Ko bo enkrat zbran naj se začne učiti ampak samo toliko časa,dokler mu koncentracija ne pade.Pa naj si naredi odmor (samo naj ne počne nekaj,kar obremenjuje oči). Če mu učenje na glas ne pomoga,ni slušni tip.Je verjetno vidni...poskusi naj z izpiski in ogormno količino barvic (sem optimistka za fante,aneda). Aja še to...če zvečer ne more zaspati,naj si prebere snov.Ko mi spimo,možgani še 1h obdelujejo podatke,tako si lahko zapomni 60% prebranega. naj poskusi...sam mora najti način,ki mu bo ustrezal. Pa veliko uspeha! Roncolino

14 let - so zelo občutljiva leta in se strinjam z zgornjimi mnenji in nasveti. Dodala bi še, da bi bila zelo dobra fizična aktivnost, ki bi ga sprostila in bi verjetno tudi vplivala na boljše spanje. Lepo vas pozdravljam! Nonica nonica

Romanda imaš ZS. Roncolino

Ja, bi kar podprla Roncolino, pa seveda fizična aktivnost (n eprekomerna) bistri duha, ne samo telo. rimljanka

Ja, pri nas je tudi hudo. Ocene so iz 4,3 padle na 2. Vse ve, tudi to da se uči zase, pa nič ne pomaga. Niti ga ne skrbi, če se bo lahko vpisal v izbrano šolo. Če ga ne "brcam", se ne premakne nič. Ampak, ali moram 14 - letniku sedeti za vratom in ga kar naprej kontrolirati? Ali ga naj pustim in tvegam, da bo padel še nižje. Ali bo sploh treščil na tla, da se bo zbrihtal? Toliko vprašanj! Če mu prepovem računalnik, mi pravi: "Ali msiliš, da bo kaj boljše zaradi prepovedi"? Da dol padeš. Res je, da je vztrjen v rokometu - trenira pridno, in pridno je in stika po hladilniku. Ampak to je pa tudi vse, kar dela pridno. Sem prveč zahtevna? Ko se pogovarjava, mi vse obljubi in prizna, da ne dela prav. Samo obrnem se, je že spet po starem. Roncolino, če se ti zdi vsebina tvoje ZS Romandi primerna tudi zame in bi mi s tem olajšala kakšno minuto življenja, se priporočam. tajči-ja

Ja, seveda, če je slušni tip - ampak je sem se (zelo) uspešno učila ravno tako, pa sem šele pred kratkim na nekem seminarju s pomočjo posebnega testa ugotovila, da sem pravzaprav vizuelni tip! Glasno govorenje namreč prepreči, da ti misli nekam "odlutajo", ker pač govoriš in govoriš tisto na kar moraš odgovoriti. Ne moreš misliti na novo računalniško igrico in hkrati odgovarjati na temo kemijskih značilnosti helija. Naj govorenje ne bo preglasno, a seveda tako glasno, da sliši sebe ( in ti njega ; ) vanjatajnsek

Jaz sem imela nekajkrat probleme, ker se nisem mogla skoncentrirati pri učenju. Ponavadi ravno na prehodu: na koncu 4. razreda, v 8. razredu, v 4. letniku srednje šole (tudi nekaj let kasneje). Mislim, da se ta stiska pojavi zaradi strahu pred prihodostjo. Zase govorim: strah me je bilo tekmovanja z drugimi, ker sem imela občutek, da jih ne morem dohajati, strah me je bilo prihodnosti. Rešila sem jih z Bachovimi kapljicami, ki resnično delujejo. Nazadnje sem jih naročila pri gospe Ireni Roglič Kononenko, tel (01) 5071277. Po telefonu poveš problem, natančno opišeš, kako se počutiš, kaj vse te teži. Iz več različnih rožic zmeša kapljice prav zate (oz. za tvojega sina). Mislim, da stanejo okrog 20 evrov. Ampak se splača. Upam, da bo tvoj sin uspel rešiti problem tudi z drugega konca: pogovor z nekom, ki mu zaupa. Mladostniki večkrat skrivajo strahove in frustracije, ki lahko povzročajo velik pritisk,ki se lahko kaže tudi na sposobnosti koncentracije. Srečno obema!

tejči-ja.Pri nas se je lansko leto zgodilo,da je brat v 3. letniku padel na nulo.Edina ocena kar je dobil je bilo 1 in 2.Pa je bil v OŠ odličen 7 let,1. in 2. letnik prav dober...mami se je cufalo,najraje bi po trepalnicah skakala...prepovedala mu je vse od fitnesa,do igranja v bendu...in ko je (končno) nekje sredi leta počilo tako močno,da se nista skoraj nič pogovarjala in je ostalo pri besedah "Pusti mene,bom že spacal".Človeka nisem videvala skorja pol leta,ker se je potepal po bioloških krožkih,raznih taborih,malo z Oratorijem...nimam pojma kako ampak letnik je naredil s prav dobrim uspehom (ga imam na sumu,da je podkupil profesorje). Zgleda se čudeži dogajajo,puberteto ste pa tudi vsi skoz dali...jaz na mojo srčeo in mamino žalost še plavam v njej Tejči pošljem še tebi :) Roncolino