| petkica je napisal/a: |
| Moj stavek se je nanašal na tvojega. Če se domačini tam stali, sem predvidevala, da je bil z njimi in so kužka poznali. Se pa zna tudi sicer mirnemu psu strgat, ko sreča drugega psa, ki mu tisti moment "smrdi". Za to pa morajo poskrbet lastniki. Vsekakor se mora vsak svojemu kužku posvečat, če si ga je že omislil, ne pa da potem reveži divjajo naokrog in vsake toliko tudi podivjajo. petkica |
Samo, da se malo izkašljam!
Se podpišem pd vse, kar je rekel ati zlati...
Nekako se je pri nas razpasla navada podcenjevanja vseh predpisov - češ saj zame pa to ne velja.
Pri tem ni važno, ali govorimo o prehitri vožnji, o spuščenih psih, potepuških mačkah ali pa o pedofilih. Vsak bi krojil zakone po svoje in upošteval samo svoj pogled.
Mogoče se bo pa le treba včasih zgledovat po drugih državah, npr. Nemčiji.
He he, imamo ene znance iz Nemčije, ki so na dopust k nam pripeljali tudi svoja dva huskyja. Seveda sta vedno in povsod, tudi v naravi, hodila le na povodcu, kar se jima je zdelo samoumevno, čeprav psa še nikoli nikomur nista storila žalega. Tipična mestna psa, bolj za razkazovanje, ful prijazna in dobro vzgojena.
No, pa sta tako enkrat v hribih spet ustavila avto, spustila psa ven in jima začela natikati povodec. A glej ga zlomka, še preden sta bila psa pripeta, sta se nenadoma zapodila v dir in izginila za grmovjem. Ko so stekli za njima, so ju pa našli, da sta raztrgala eno ovčko na paši. Kakšen šok! Dokaz, da nikoli ne veš, kaj se skriva v pasji duši.
Mimogrede, znanca sta zapravila cel dan, da sta našla lastnika ovac in mu ponudila odškodnino. Tokrat je bil pa on šokiran, saj menda tega od naših lastnikov še ni doživel.
No, psa pa hodita zdaj doma k pasjemu psihologu. Na povodcu, seveda. ![]()
Nasja
Juhica 101, če je psička še mlada in če nimate v planu legla, bi bila sterilizacija vseeno dobra rešitev. Kot pravijo strokovnjaki se s tem zmanjša tudi nevarnost tumorjev na seskih. Ni se pa enostavno odločiti, eno je, da precej stane, drugo ko se ti pes smili, zdravega pelješ v ambulanto in dobiš nazaj čisto "bogega".
To smo preživljali ob odločitvi našega kužona za kastracijo. V bližini je ena psička, v katero je bil noro zacopan (sedaj je tudi ta že sterilizirana). 6 celih tednov !!! je jokal, slabo jedel, enkrat celo zbolel od vsega hudega. Potepal se ni, ker ga imamo v ograjenem prostoru. Ko so že vsi psi odnehali in smo mislili, da je že mimo, smo šli skupaj na sprehod in sta bila oba takoj pripravljena za "akcijo". Sedaj je pa mir, nobena goneča psica ga ne moti, s to "ljubico" sta pa vseeno ostala "dobra prijatelja".
CilaNaša psička je tudi sterilizirana, Zeus pa ne, saj bi ga reveža že doma pobralo, če ne bi dali Tačice strilizirati. Naš se hodi ženit samo k eni bernski planšarski madam, samo pokličemo, pa vprašamo, če je tam in gremo navkreber. So namreč doma na vrhu hriba in so naše mrcine že navajeni. Seveda o psici ni ne duha ne sluha, naš pa ure in ure sedi pred vrati. A ko mu rečejo,d a je čas za domov, enostavno pride nazaj ves ponižen.
Loni Makaroni
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
