Pri meni sta bila oba otroka različna. Hči se je do 1 leta skoraj samo dojila, ker ni marala druge hrane, malo je že poskusila, prav navdušena pa ni bila. Potem pa je začela normalno jesti. Sine je začel drugo hrano poskušati pri 4 mesecih in je od takrat jedel vse kar je dobil. Je tudi pojedel celo banano in všasih se mi je zdelo, da je preveč ampak toliko je očitno potreboval.
Razne kupljene kašice in jogurte, skutke, pudinge pa nismo tako zgodaj prakticirali, ko je bil malo starejši pa je dobil kako sadno skuto, sadni jogurt, če smo kam šli, da smo vzeli s seboj za prvo silo, ponavadi, je itak hotel jesti kar je bilo na mizi.
Od vsakega otroka je odvisno katero hrano prenaša, tako, da moraš poskusit pa je. Kaj pa priporočajo za dojenčke pa ti tako ali tako piše v raznih knjigah, moram pa povedat, da moja dva te otroške hrane nista marala in kakor sem pripravljala posebej za njiju, tako sem mogla stran metat, ker nista hotela jest. Potem sem jima začela dajti tisto kar sva midva jedla (tudi zase ne uporabljava preveč začimb) pa ni bilo nobenih težav.
Gleda fruhtzvega in monteja ter pudinga se mi zdi, da je mogoče še malo zgodaj, pa tudi pozorna moraš biti glede alergije na kravje mleko, hči je imela do 1 leta alergijo tako, da tudi jaz nisem smela jest nič mlečnega, ker sem jo dojila, je takoj postala pikasta. Pri sinu ni bilo težav.
Ampak so pa bogi ti naši otročki, ko jih tako okoli prinašamo, tudi jaz sem se večkrat poslužila takšnih taktik, da sem kaj kar ne marata malo zakamuflirala z drugo hrano.

(ko malo zrastejo jih tako ali tako ne moreš več)

jade