Solzivec

Oprostite, sem kar malo zgrožen, kje pa so problematična mesta v Ljubljani. Me je kar malo za ženo in otroke strah.

matjazp nikar ne panike zganjat. ti nepridipravi so marsikje in ne moreš reči da hodi samo po tej in tej ulici. z ženo se pogovorite in otrokom razložite kaj narediti v primeru ko se kaj podobnega zgodi. nektarina

Živ, verjamem, da te je pretreslo. Tudi mene je, ko se mi je to zgodilo prvič. Naslednjič sem bila že bolj "korajžna" pa sem enemu takemu zabrusla, naj tole revšno raje posprav in da tako minimalnega pa že ne bi kazala. Se je takoj obrnil in šel v drugo smer. Nad onim, ki hodi po LPP ju sem pa tudi že vpila in to kar na busu. Se je tud spokal dol takoj na naslednji postaji. Mislim, da je še najbolj delovalo, da nisem pokazala strahu, ampak samozavest. Pa čeprav sem se potem tresla. Za kakšen solzivec pa tudi nisem prepričana, da bo deloval. Pa še ponavadi je tako, da ravno takrat, ko ga rabiš, ga ne najdeš ali ga ne moreš sprožit. Pomiri se, predelaj dogodek, pa si zamisli, kako boš ravnala, če še kdaj pride do take situacije. LP, Pija. Pingvin

Glede bejzbolke je takole. Brat je v zgodnjih najstniških letih imel nekajtedensko fazo igranja bejzbola in si jo je dal narediti. Je manjša od navadne palice za bejzbol,ker je bil takrat še majhen. Zdaj mu leži v sobi in mislim, da je ni še nikoli uporabil v kakšen drug namen. Ko me je videl tisti večer, ko sem se tresla, je pač instinktivno reagiral, jo pograbil in letel dol pogledat, če še straši kje okoli. Dvomim, da bi ga udaril - saj ni niti vedel, kako izgleda. V najslabšem primeru bi ga prestrašil in bi se tip pobral domov. Kar se pa tiče nevarnih mest - takrat sem bila doma pri mami v Celju. Bilo je za Savinjo, blizu glasbene šole je začel hoditi za mano in ko sem stekla jaz, je začel teči še on. Nekaj takega se mi je (na istem mestu) zgodilo, ko sem bila še osnovnošolka in sem se vračala z jezikovnega tečaja. Bila je tema in nekdo je tekel za mano, odnehal ni niti, ko sem vstopila v naš hodnik. Tekel je skoraj do našega nadstropja, šele, ko sem začela histerično zvoniti, se je obrnil in zbežal. Po tistem sem rabila res dolgo, da sem si upala sama ven. Teh, ki masturbirajo v javnosti, se niti ne bojim toliko, saj so ponavadi pasivni in ne posiljujejo. Enega smo s prijateljicami enkrat spravile v hudo zadrego, ko smo mu začele na ves glas ploskati. Ko pa nekdo teče za tabo, verjetno ni njegov namen samo, da ti ga pokaže. V takšnem primeru ti ne pomaga noben sarkazem. Tudi meni se upira misel na nasilje, ampak ko si enkrat žrtev, je dobro, če se lahko braniš. Deodorant se mi zdi dobra ideja, saj ni pravo orožje, pa vseeno te lahko reši. Hvala za nasvet. Pa upajmo, da ga nikoli ne bo treba uporabiti. Nobeni od nas. LP RadaJem

Jaz sem se v podobnem primeru ustavila, se obrnila in ga vprašala, če ima samo tako malo za pokazat. Pa je bežal on in ne jaz ( čeprav sem imela majave noge vse do doma). Taki prepotenci navadno niso nasilni in se žensk bojijo. Če pa jih je več ali kak pijan trot pa te reši mobilnik, ki ga jaz, če se ne počutim varno držim kar v rokah z vstavljeno tf. številko. sarah key

RadaJem imaš prav. Tistih, ki ga "kažejo" se praviloma sploh ni treba bati. Ena dva sem doslej srečala pa moram reči, da sprva sploh nisem kapirala za kaj se gre in sem samo čudno pogledala. Sta kar oba kaj hitro skrila "premoženje" in je šel dogodek brez psihičnih posledic mimo.

Druga pa je to, če kdov temi teče za tabo. To se je dogodilo sestri, ko je bila še mlado dekle. V noči z gosto meglo je tekel za njo od avtobusne postaje do bloka - kakih 200 metrov - tik pred blokom jo je dohitel, zagrabil in z glavo butnil ob cestni robnik, da ji je zbil očala. Čeprav je vpila, je zaradi goste megle ni nihče slišal. Nečesa se je pa izgleda le ustrašil, da jo je spustil in pobegnil. Dogodek smo takoj prijavili policiji a kakega odziva ni bilo. Zato pa ponoči kar sprej v žep ali v roko, za mobi mogoče ne bo časa.

 

Cila

Ko si v hudi stiski in se celo bojiš za življenje, je težko razmišljati. Zato je treba imeti načrt za vsak primer. Nekaj scenarijev.

RadaJem, moški imajo čuden čut za obrambo. Moj brat je po zadnjem dogodku, kjer so me napadali na domačem dvorišču, kamor so me zvabili, smrtno resno predlagal, da bo dal nekaj denarja, da storilca pretepejo neznaci. Samo naj rečem.

In ko je tipa, ki me je pretepal pred hišo, kamor so me zvabili ob 22.00 zvečer  in sta bili prisotni še DVE moji sorodnici, mama klofnila, se je ta pobral. Policija pa je mamo smrtno resno opomnila, da ji bodo ta udarec tokrat spregledali, sicer bi jo morali ovaditi zaradi pretepanja na javnem mestu. Mama je bila zgrožena, da niti ogrožene hčere ne sme braniti. Da ne, ji je rekel policist. 

Da ne boste mislili, da se ukvaram s kako mafijo. Napadel me je tip, ki je spravil starše na beraško palico, okradel očeta, ponaredil menico, o tem sem že enkrat pisala, ker se ni strinjal, da pomagam njegovim staršem. Potem pa so se ga vsi napili, ena od napadalcev je bila že večkrat naša gostja, zato je pokazala pot. Zvabili so me dvorišče, da se želijo nakaj pogovoriti, omenjenga tipa sploh nisem videla.Potem so me vsi trije zmerjali tip pretepal, da me je metalo v leseno ograjo. Kaj sem mislila? Da se ga ne smem niti dotakniti in da se moram obvladati. Ni plačal nobene kazni, ker je brezposeln že dolga leta, ni bilo postopka, ker ga ne najdejo na naslovu ....Nobene kazni .

 

 

 

 

F r i n a

Joj, frina, grozno. S policijo si res ne moreš nič pomagati, tudi jaz sem bila zgrožena, ko so mi pred časom pojasnili, pod kakšnimi pogoji mi lahko pomagajo (šlo je za zaščito pred nekom, ki mi je grozil, da mi bo razbil glavo, ker mi ni hotel plačati dela, ki sem ga zanj opravila prek študentskega servisa). Rekli so, da lahko posredujejo šele potem, ko mi jo bo dejansko razbil. Pa še potem bom morala stvar dokazati. Saj ni čudno, da se potem moški lotevajo takšnih stvari na nelegalne načine. Tudi meni je fant takrat rekel, da bi nekoga poslal, da ga prebuta. Saj mogoče bi mu celo privoščila, da ga eden okoli kepe, ali pa vsaj, da občuti tisti strah, ki sem ga občutila jaz, ampak jaz nočem imeti nič zraven. Konec koncev se tako spustiš na isti nivo. RadaJem

o moj bog kakšne zgodbe! Saj ne morem verjet! Eden takšnih tipov je v Mb baje na mostu čez Dravo na Gosposvetski, v Ljubljani pa tam, ko sem včasih stanovala, mestni Log. Videla pa jih nisem nikolu. Joj, mene bi pobral od groze, če bi imela s kakšnim bližje srečanje. Aja, še to. Ko sem šla študirat v Lj, mi je brat dal solzilec, ki sem ga pustila doma in ni tako bil nikoli uporabljen. Jelenckova

Ladies and Gents Jaz imam za sabo nekaj, kar je pravo prepoznalo kot spolni napad, sledila je postopek na sodišču, tipa nas je kar nekaj prepoznalo, potem je dobil nekaj let zapora, potem je to odsedel, potem so ga pa enkrat našli mrtvega. Na temelju te izkušnje se imam za relativno kompetentno kaj reči na to temo. 1. Spolni napadalci napadejo tistega, ki že na zunaj daje znake, da je "žrtev". Recimo, hoja s sklonjeno glavo (kako zelo veliko žensk to počne), umikanje vsemu živemu na pločniku (za božjo voljo, ko hodite po pločniku, se umaknite samo zelo starim osebam in hendikepiranim, druge pa "prisilte", da se umaknejo vam) - skratka kup neverbalnih znakov, ki jih dajejo ljudje takrat, ko preprosto niso v formi. 2. Spolni napadi in nadlegovanje se ne dogajajo samo ženskam in otrokom (niso samo oni tarče). 3. Spolni napadi se dogajajo v vseh urah v dnevu - ne živeti v iluziji, da se to dogaja zgolj in samo v mraku 4. Sta dve vrsti: ali gre za napadalca, ki žrtev pozna in jo dlje časa spremlja - ali pa gre za skorajda hipno odločitev, ko izbira najbližjo žrtev. Pri izbiri išče karakterje iz prve točke. 5. Ne ga biksat s šokerji, solzivci itd. Je Frina o tem vse povedala. 6. Namesto tega, velja za oba spola: namesto da razmišljate o tem, s kakšno rekreacijo bi se ukvarjali in v katerem fitnesu so lepše garderobe - hudiča, poiščite tečaje samoobrambe, ki imajo elemente psihične priprave in koncentracije in elemente borilnih veščin. Kakšni dve sezoni obiskovanja tečaja in učenja tehnik - pa človek lepo potegne svojo moč na plano. Vendelina jr.