Svoje stanovanje

Tudi mi se čez kakih 14 dni selimo v svojo hišico. Življenje mi je prineslo že vse sorte presenečenj, od tega da sem že živela v hiši, kjer sva si z možem uredila stanovanje, nakar sva se ločila in sem se odselila s hčerko v 1 sobno lastniško stanovanje, kar me je zelo žalostilo, saj sem bila navajena na dvorišče, vrt, rože. Sedaj v zrelih letih pa sem spoznala partnerja in sva se odločila, da si kupiva hišo, pa še stanovanja nisem rabila prodat. Naj povem še, da sva našla hišico v čudovitem okolju ob potočku, vizavi hiše jasa in same hojke. Ne morem vam povedati, kako sem srečna. Tudi vam želim veliko sreče!!! Desire

ežoj je napisal/a:

Spoznal sem slovenca, povratnika iz Argentine, ki je najel hišo v ivančni gorici, dela pa v Ljublani. Na moj komentar, a ni to mal daleč, je odgovoril da se pol manj pelje kot se je v Buenos Airesu. Ja, Litija je prav luštna, pa čist blizu Ljubljane je.  ežoj

Ja, ezoj, se popolnoma strinjam. Vse je relativno! Midva sva se tako razvadila, ker sva imela v Italiji 15 let samo 15 minut do faksa/sluzbe in sedaj tudi priblizno enako, da si ne morem predstavljati se vozit recimo pol ure do sluzbe. No, prvo leto sva pa za na faks porabila 2 uri v vsako smer (vlak in avtobus) in sva tudi prezivela. V velemestih (kar Ljubljana seveda ni) porabijo za nekaj kolimetrov kar po cele ure in se nihce ne pritozuje. No, res je odvisno na kaj se navadis! LP Jerneja USA

Tudi v Ljubljani porabiš iz Viča v Šiško eno uro in več ob pravih urah! Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

letos spomladi sem na neki konferenci spoznala angleža, ki se vsak dan vozi 160 km v službo. čas na vlaku koristno uporabi. slovenci smo v tej smeri veliki zapečkarji. zdi se nam daleč peljati 20 km daleč. mimika

Ja, mimika, če se voziš z vlakom, brez prestopanja, pa s klimo, je eno, če pa si vezan na avto in stotine ovinkov, predvsem pa divjakov na cestah, je pa drugo.

Vem za enega, ki se je vozil iz Velenja na na Jelšane. To že ni užitek, verjemi.

rimljanka

Res je vse relativno, se opravičujem ker bom zasmetila temo ampak... Eno leto in pol sem se vozila z javnim prevozom iz Nm v Ljubljano (v službo). Ob 5 sem vstala, ob pol 6 sem šla peš do avtobusne (20 minut hoje). Avtobus je vozil 1h 10 minut. Potem sem ali hodila 25 minut peš do službe (iz avtobusne) ali pa do Bavarca in potem na 8 ali 7 do službe. Po službi spet na avtobusno, avtobusi vozijo ob 15, 16.40, 17.10, 18. Ker sem dejansko začela s službo šele okoli 8, sem šla lahko šele na bus ob 17. Kar pomeni da sem prišla domov ob pol 7. Da vlaka ne omenjam. 2 uri iz Lj do Nm, razen "hitrega", ki pa gre iz Lj ob 15.18. Kako hudiča naj pridem na njega, če me taisti "hitri" vlak šele ob pol 8 dostavi v Lj?? Nimam predsodkov glede javnega prevoza, ampak v tem trenutku ni vse tako enostavno kot izgleda. Glede na to da imava pa samo en avto, mi je javni prevoz zelo pomemben element, pri tem ko iščem parcelo.

Še moja zgodba: S fantom sva zadnja 4 leta živela v mali garsonjeri v Lj. On že dela, jaz še študiram (še malo). Pred dobrim tednom pa sva izvedela, da se prodaja stanovanje v njegovem kraju. 105 tisoč € oz. cca. 25 mio SIT - 92 kvadratnih metrov. Kje naj jih potegneva? Naj povem, da že kar nekaj časa iščeva ali parcelo ali pa stanovanje na gorenjskem. Oh, ja. To nama ni dosegljivo! Normalne parcele vsaj 500 kvadratov velikosti pod 60 tisoč € NI! In sva začela računat in razmišljat o omenjenem stanovanju. Jaz bom prodala svoje delnice - 8 tisoč € in on ima navarčevanega denarja 7 tisoč € - nekaj je že, a še zdaleč ne dovolj. Zaprosil je za preostali del kredita, ki so mu ga odobrili, zaradi k sreči njegove dovolj velike plače. Pred najemom kredita pa so se moji starši ponudili, da takoj prispevajo 30%, čez pol leta pa še ostalih 20% moje polovice. Nepričakovano, a neizmerno hvaležno. Fantu je tako potrebno vzeti precej manj kredita, sploh pa si bova lahko takoj uredila stanovanje, ki je sicer urejeno, le opremo, ki bo vzeta ven, bova nadomestila + beljenje in obnova parketa. Zdaj, tako: stanovanje bi kupila z ali brez pomoči svojih staršev. So nama pa zelo zelo olajšali vse skupaj in omogočili, da takoj urediva stanovanje. Drugače bi ga počasi, iz meseca v mesec po malem. Do konca življenja bom hvaležna staršem za njuno pomoč, saj sta mi pomagala uresničiti sanje...ki bi bile sicer uresničene , pa vendar dosti kasneje. jessy6