Kavbojke in mrežaste nogavice

  jade

V svojem življenju sem preživela mnogo mejnikov tolerance pri oblačenju. Spominjam se zgražanja ob pojavu mini kril v našem mestu, kar se mi je zdelo neskončno čudno. Vse deklice smo imele oblekice nad koleni, pa mi ni bilo jasno, od kod tako zgražanje.

Tam nekje, po 3. letniku, sem sprejela dejstvo, da je krilo pod kolenom, zapoved. Tisto poletje sem si sešila nekaj kril, vem, da je bil moderen kitajski look, pardon nadih Kitajske. Prehod iz kratke dolžine in podaljšanje kril je bilo precej stresen. Najprej mi je bilo nerodno, ker sem odstopala iz poprečja, na drugi strani pa je bilo treba narediti kroj udoben. Po vzgledu profesorice nemščine sem si na strani krila izdelala odprt razporek, da se je dalo udobno stopati.

Tisto poletje sem med počitnicami delala v drugem kraju, kamor je vozil avtobus. Nekega poletnega jutra sem zadnji trenutek pridirjala na najbližjo avtobusno postajo delavske linije. Avtobus je bil že precej poln. V visokih štiklah, ki so bile tudi pridobitev tega poletja, sem naglo vstopila v avtobus. Naredilo je : " Rssk!" in moje lepo, zeleno krilo so je dobesedno razdelilo. Udobni razporek se je razširil čez vse normalne višine in se končal tam nekje pri robu spodnjic. Ura je bila 5 in 5 minut zjutraj. Avtobus, precej poln jezikavih rudarjev se je zakrohotal skoraj v en glas. To je bil dogodek za še malo zaspane mlade delavce in brkate stare mačke. Ker so bili redki sedeži že zasedeni, eni , komaj polnotetni frklji pa ja ne bi nihče odstopil sedeža, sem se tako nekaj kilometrov vozila oprijemaje za drog avtobusa in celo pot poslušala duhovite pripombe, ki jim je sledil huronski smeh veselih delavcev v združenem delu. Ja, potem je bilo treba tudi z avtobusa, v upravno zgradbo, ko se ni bilo mogoče izmakniti moškim pripombam, ki so letele na moj račun.

Tisto jesen sem si kupila nogavice s črto, Can can so se imenovale. V tem času si je nemogoče predstavljati, koliko pripomb in zmerljivk in dirjanja za mano sem bila deležna od predvsem moških predstavnikov.

Na nekaj pa moram opozoriti: to so bile časi, ko je veljalo zdravo- - rjavo. Bele nogice h krilu so bile sramotne, čas solarijev je bil še zelo daleč, tudi samoprjavitevih krem še edolgo ni bilo. Nosili smo hlačne nogavice, pegice in top girl, ki so imele kakih 20 den. V skromni izbiri barvnih odtenkov. Pa ne samo to. Imele so vtkane pete, zato jih ni bilo mogoče nositi k sandalom, ker je pa to res grdo zgledalo.

V času stabilizacije sploh ni bilo svetlih nogavic, same temno rjave, mogoče še črne. Ko danes grem v trgovino, si ne morem misliti, kako smo sploh preživeli v tisti ponudbi in prikrajšanjih.

Meni se zdi izum samostoječih nogavic enakovreden izumu daljinca. Olajša neprijetnosti, najbolj pa uživajo - moški.

Ja, Vendy, jaz pa imam popolnoma nasprotne težave z dolžino. Pa se mi včasih zrolajo skoraj do kolen in ščiipajo...

F r i n a

kodeks oblačenja je seveda povezan s službo. pri nas recimo, kjer je od 300 ljudi vsaj polovica dr., prevladuje volnarski in češki stil. izraza sta moja; prvi opredeljuje različne volnene zgornje dele in kavbojke ali žametke, drugi karo srajce in kao nobel hlače s pretečenim rokom. ko sem pred desetimi leti prišla na inštitut, je tajnica nosila pajkice s tigrastim vzorcem in sandalce z mufom, pri tem pa imela kakšen ducat kil preveč. direktor pa se je poleti kdaj pojavil v bermuda hlačah in papučah. v znanstveni sferi je vse dovoljeno. na konferencah v vročih in bogatih deželah, kjer je klima na ful, vidiš predavatelja sicer v srajci in kravati, čez pa termovelur. verjetno je v kakšnih drugih strokah drugače, v naši terenski pa je tako. mimika

Jaz še vedno oblečem žabe, če želim biti urejena. Itak sem skoraj vedno v krilu, pod koleni je moja dolžina. Ali pa obleka. Ampak zdaj poleti oblečem celo obleko in črne pajkice spodaj, ali 3/4 hlače. Potem nimam nogavic, jasno...

He, he... jutri grem za cel dan v Laško na masažo, pa tko, uživat z eno kolegico. Grem stavit, da bova obe v nogavicah, po možnosti enakih vsaka v svoji barvi. Ona bež, jaz črno. 

lidka

No, pet strani odgovorov na vprašanje: kavbojke in mrežaste nogavice?, vidi se da je čist ženska tematika, priznati pa moram, da sem večino prebral in je zanimivo. Pa moj odgovor: jaz ne bi oblekel take kombinacije. In kako naj izgleda lepo oblečen moški ( da tudi to dodamo, večkrat je bilo omenjeno tudi oblačenje moških )?

Če začnemo spodaj: superge, bele nogavice, trenerka ( taka recimo za poletje svetlo zelena z belimi progami ob strani ), zgoraj ena udarna majca s kakšnim nadpisom v angleščini ( recimo: university of california, kar pomeni univerzalna karfiola ). J, tudi moški smo rad lepo oblečeni..

ežoj

Moške z obleko in kravato vikam, ostale tikam. Všeč so mi moški športno oblečeni, da ne smrdijo po potu, da so obriti in da niso padli v losionu po britju. lp Anamarija

Všeč mi je, če je moški urejen, hkrati pa deluje preprosto, pa naj bo to v obleki ali športnem oblačilu.

Bognedaj belih nogavic ali popisanih majic. 

Mora imet urejene roke in mora dišat sveže. Če ima napačen vonj losiona po britju ali kolonjske,. 

Če seveda moški dela in si umaže roke ter dobi svoj vonj, ni nič narobe, važno je, da ta vonj ustreza našim pričakovanjem in da se po končanem delu uredi.       

emily

anamarija1 je napisal/a:

Moške z obleko in kravato vikam, ostale tikam. Všeč so mi moški športno oblečeni, da ne smrdijo po potu, da so obriti in da niso padli v losionu po britju. lp Anamarija

No, anamarija, športno oblečenega sem opisal zgoraj, drugače, tistemu se reče : diši po moškemu.  Pa kolikor jaz vem, en teden brez britja da moškemu, tak en intelektualen look.

ežoj

Ne morem se spomniti vica, ki sem ga slišala pred časom... ko je agencija ponujala moške (kao "kurbe"). In pravi: profesor stane 20 EUR na uro, računovodja - 15 EUR... in tako naprej. Ena pa vpraša, kaj pa šofer... Ja, pa ja, kaj misliš šeferja dobit za 20 EUR!

Malo za hec: nekoč so rekli, da moški mora dišat po švicu, tobaku in alkoholu .

Pozdravček!

Mislim, da bi bil vsak človek rad lepo oblečen, tisti/tista, ki pravi, da mu/ji to ni pomembno, je pač neiskren/neiskrena. Moški imajo glede oblačil manj kosov iz katerih lahko delajo kombinacije, kar pa hkrati pomeni, da imajo manj možnosti da kiksnejo. Po drugi strani pa imajo moški več težav z razločevanjem barv in zaradi tega včasih zložijo kaj nemogočega skupaj. Imam znanca, ki ne razloči modrikastega spektra, drugi pa sicer razbere kontraste, ne zna pa povedati, katera barva je katera. S tem, da se obadva rahle slepote zavedata in si zapomnita, kateri kos se kombinira s katerim, ker drugače bi zložila skupaj čudne kombinacije. Nekaj primerov korektnega moškega oblačenja v Slo: Lado Bizovičar, Marcel Štefančič jr., Jurij Souček, Tomaž Pandur, Demeter Bitenc, Franc Kangler, Zoran Janković, Iztok Čop (sem poskušala narediti listo brez politkov in oblikovalcev, na koncu sem dala gor dva župana, pa skupina med 50-60 let se mi bolj slabo izpolnjuje, kar je svojevrsten podatek sam zase) Sicer pa večina žensk moške na ob prvem pogledu presoja po tem, kakšne imajo roke. Na drugem mestu je pa stanje čevljev. Velja za celotni moški spol, neodvisno od tega, koliko so ženske stare Roke morajo biti čiste in urejene. Če so roke malo obtolčene in poškodovane zaradi fizičnega dela - to še ni izločevalni faktor - roke z nekajdnevno zažrto umazanijo, pogriženi nohti in od tobaka rumenkasto obarvani prsti, to je pa fuj in bljak. Tip z neurejenimi rokami si najbrž še česa drugega ne opere, ergo je prasence in s takim ni da bi imel opravka na radijusu manj od 50 metrov. Čevlji so pa odraz stanja duha. Pošvedrane čevlje nosijo modeli s pošvedranim karakterjem. Tretji kriterij so zobje (zakaj smo uvozili toliko ameriških kozlarij, njihovega pristopa k negi zob pa nikakor ne moremo osvojiti?) Brade, poraščenost, dolžina las...vse to je pa stvar okusa. Me pa v resnici zanima, če je kateri ženski v resnici kul preveč gela in voska na laseh....? Vendelina jr.