Telebajskov ne bodo več nadlegovali

Se mi zdi, da se eni bojijo lastne sence. jade

Ojoj, jaz sem pa tako rada imela Grimmove pravljice. Sploh nisem pomislila na razlage, ki jih je navedla magnolija in še sedaj mi na kraj pameti ne bi prišla povezava z menstruacijo in Rdečo kapico. Hallo!? Eni imajo pa res preveč časa, da se s takimi stvarmi ukvarjajo!!! 

marelica

jade, natanko tako Je pa s takim razmišljanjem, oziroma strahovi verjetno težko živeti.

Sem se spomnila ene karikature še iz pred par leti, ko je fantek gledal televizijo.

Najprej je hladnokrvno gledal poročila, oz.vojni film, nato pa pravljico (risanko) Rdeča kapica in se je tako tresel od strahu, da so mu lasje stali pokonci.

Pravzaprav je moja generacija zrasla ob teh "grozljivkah", kruhu, ki je velikokrat padel na tla, pa največkrat ravno na namazano stran, strupenih grmovjih .... pa smo preživeli, vzgojili svoje otroke brez histeričnih "takih ali drugačnih" izpadih, ker so pojedli iz peskovnika mivko ali kako kugljico iz nevem katerega grmička  ..... Je pa res, da naši otroci niso posedali kar naprej pred TV . Poleg šolske in športne obveznosti so že majhni imeli tudi delovne zadolžitve ...

Dragi starši, sprostite se malo in nehajte v vaki stvari gledati samo negativne stvari

Kako že gre tisto ... : " Kar iščeš, to najdeš"

kobra 1

To, kar je zapisala magnolija, drži. V pravljicah so vedno prikazani odnosi, ki so bili v družbi, ki je pripovedko ustvarila. Sneguljčičini palčki so grimovsko olepšanje dejstva, da so morali v Nemčiji v delavnicah in rudnikih delati tudi otroci, ki so zaradi izrednih naporov ostali bolj majhne rasti - ergo palčki (pač, bila je revščina, slabi pogoji, veliko otrok=delovna sila in so nastali "palčki"). V pravljicah je mnogo simbolov, ki so sploh prevladujoči v kulturi. S simboli operira naše nezavedno: to kar doživmo na zavednem nivoju, na nezavednem prevedemo v simbole, ki smo jih nekoč že slišali (pri pravljicah, recimo). Rdeča barva je v naši kulturi barva življenja, strasti, poželenja (jabolko/paradižnik, ki ga je pojedla Eva je bilo rdeče barve) - in takih primerov je še ogromno. Strupeno jabolko, ki ga je pojedla Sneguljčica, je v bistvu jabolko poželenja in mačeha jo je v bistvu spravila dol s "trga", ker je bila ljubosumna nad njeno mladostjo (kot je marsikatera starejša gospa kdajpakdaj sovražno nastrojena do recimo kake mlajše sodelavke) Ali pa: Trnjulčica, ki zaspi in potem ko jo kraljevič poljubi, se zbudi, je v bistvu simbol razdevičenja. Pravljice so polne simbolizma in zato so dobre. Zato so otrokom privlačne in zato preko njih spoznavajo simbole za odnose v družbi (da potem s pomočjo domišljije v bistvu razbereje/prevedejo konkretno življenje). Ampak s simboli se ukvarjajo odrasli ljudje. Otroci jih doživljajo kot navadno informacijo. Zato noben otrok ne bo, potem ko bo slišal Trnjulčico, želel seksati. Noben otrok ne bo, ob poslušanju Rdeče kapice na bo razmišljal o menstruaciji (ker niti ne ve, kaj to je). In noben otrok ob gledanju Telebajskov ne bo naredil zasnove za svojo spolno usmerjenost v odrasli dobi. Bo pa verjetno kar nekaj fantkov (gledali Telebajske ali ne) nekaj časa nosilo mamino nakupovalno torbo, kadar bosta šla v trgovino in fino se jim bo zdelo, da lahko pomagajo mamici. Poljska varuhinja človekovih pravic je verjetno po diagonali prebrala nekaj psihoanalitksih študij o simbolih v pravljicah in še tistega, kar je prebrala, verjetno ni razumela. Je pa želela biti všečna poljski konservativni oblasti, ki zelo težko skriva svojo homfobnost (o hmofobih je ena druga tema ta trenutek prav živahna), tako da stalno dobiva signale iz Bruslja, da naj odpravi svoje homofobne in diskriminatorne namene (hoteli so uzakoniti idejo, da bi bilo treba učitelje, ki so homoseksualci, nemudoma odpustiti - in je moral komisar EU zadevo ustavljati). Težava takih, ki bi radi bili všečni oblasti, je v tem, da nimajo nobene mere in potem preveč silovito izvajajo tisto, kar oblastniki bolj diskretno podpirajo. Zadnje se žal ne dogaja samo na Poljskem. Sicer pa je bila moja vest o Telebajskih (ki so genialno zasnovana oddaja) mišljena predvsem kot info in reakcija na temo, ki je takisto prav živahna. Iskreno rečeno, nisem pričakovala takega odziva. Vidim pa, da mi o bananinem kruhu medtem še nihče ni odgovoril.... Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 31. maj 2007 14:09:51

Kobra1 rimljanka

Zgodba o Grimovih pravljicah me spomni na  čase, ko so odraščali otroci mojih prijateljic, ki ob mojem obisku zvečer nikakor niso hoteli  zaspat. Pripovedovala sem jim pravljice, ki so temeljile na omenjenih Grimovih, vendar so bili glavni junaki drugačni. Rdeča kapica je znala karate in je ustrahovala volka, da je postal domači pes, čarovnica iz Janko in Metka je končala kot zeliščarica, pač po navdihu. Na žalost potem res niso hoteli spat .... Včasih je bilo manj naporno pet uspavanke ...

Se je pa vsem otrokom zdela najbolj grozna  pravljica Prešernova pesem  o Urški in povodnem možu. Tej pravljici je Majča rekla- Vrtinec so vidli čolnarji dereč ... Se vam ne zdi grozljiva ?

F r i n a

Mene nič kaj dosti panika ne grabi zaradi mojega otroka, ker risank praktično ne gleda, se mi je pa zdela informacija o pravljicah zanimiva za debato. Med drugim so menda nekateri otroci iz "sanjske Amerike" uporabljali nekatere tehnike prikazane v Tom-u in Jerry-ju na sovrstnikih, kar pa se ni dobro koncalo. Toliko o dojemanju otrok... Lp, veverica

Uh, trio Hauff-Milcinski-Andersen mi je temeljito "zagrenil" otrostvo, ker sem znala zelo kmalu sama brat (tista o materi, ki pride nazaj z drugega sveta pocesat in nahranit svojo hcerkico... brrrr... ali pa "sivec, debelec, ki sedis na moji strehi!" - uh, jih moram spet izbrskat in prebrat o priliki). Sem pa nekoc brala, da vlada v druzinah, ki prepovedujejo otrokom brat nasilne pravljice in gledat risanke o Tomu in Jerryju, v resnici najbolj skodljivo nasilje, ker je nerazreseno in nestrukturirano (kaj vec o tem tale hip ne vem povedat, vem, da je to razlagala tudi Vesna Vuk Godina FDVjevcem - na wikipedijo se mi pa ne ljubi vec hodit brskat - mogoce jutri..:)) lp, proxima p.s. Frina, zate pa Rozmanova prepesnitev Urške za danasnje case: Andrej Rozman - Roza URŠKA Res hudo je, ce prelep si za ta povprečen svet!!! Ko je v mestu veselica, nasmejana so vsa lica. Godba menja se nenehno: polka, rokenrol in tehno. Vse se plete, vse se zvija. vse bolj raste evforija, moški, ženske, stari mladi, vsi se imajo strašno radi. V celem mestu eno samo bitje zgleda kot bolano. To je Urška lepotica, ki prav kislega je lica. Bolj, ko gleda te ljudi, bolj je jasno, da ga ni tipa, ki bi bil dost lep, da bi šla se z njim vrtet. In ko se opolnoči vse še kar brez nje vrti, grabit jo začne obup, kar zasliši čuden hrup vse glasneje in vse bliže, da prevpije mile viže, ko iz temnega obzorja vstane bleda luč motorja. Luč počasi, kot da išče, tava tja, kjer je plesišče, spremlja pa jo takšen zvok, da vse pade godcem z rok, saj rohni in ropota, kot iz drugega sveta, dokler končno ne ustavi se ob Urškini postavi. Urško, ko ob njej parkira, kar potrese od nemira. Hrup pa utihne, luč se utrne in iz silhuete črne vstane tip, visok, koščen, lep kot kakšen maneken. Ko pa še čelado sname, zdi se, da je iz reklame. Urška srepo bulji vanj, kot bi bil pred njo ekran, tip pa reče: »Živio mala, A bi malo zaplesala?« In, ker godba kar molči, tipček jezno zakriči: »Kva je, bend, a bo že kej?! Eno hitro zaigrej!« »Končno mene vreden tip,« dahne Urška in čez hip vsa v ljubezni zagori, da ji plamen iz oči švigne s tako energijo, da prisotni onemijo, češ kako je to mogoče da ni tipu v ksiht nič vroče?! Bend pa kakor nor zašpila, da so v ognju vsa glasbila. Saksofoni zažarijo, iskre od činel letijo in dim se vije iz kitar, Da se zdi, da je požar, Ko se lepi par teles zapodi v divji ples. Urška se v ekstazi meče, da si skoraj zlomi pleče, tip pa tudi ni od muh, krepek je, čeprav je suh, in obvlada rokenrol, Urško dol gor naokol suče, Bog ga nima rad, kot najboljši akrobat. In ker ve, da tip je pravi, Urška nikdar se ne ustavi, vse dokler ne pride ura, ko je končno konec žura. Tákrat reče Urška zala: »Strašno dobro sva plesala, skoraj več ne čutim nog, daj zapelji me en krog.« Tipček najprej hladno pljune velik kos žvečilne gume ter zakurbla, stisne plin, Urška, ki sedi za njim, pa ljubeče se oklene hladne, črne in koščene soplesalčeve postave in že planeta v daljave. Že popoldne se razve, da, kjer most čez Savo gre, neurejene so bankine, in asfaltne izbokline ter pretirana hitrost bili so vzrok, da je zgrešil most. Zvlekli so motor iz reke, a od njiju niti obleke. Sporočilo je spremenil(a) proxima dne 01. jun 2007 01:25:40

Ja, pravljice , kot je že napisala Vendelina, imajo res ogromno simbolike in vse to, kar je napisala drži. Brala sem več knjig na to temo (simbolika in pomen pravljic) in si prej e-bi nikoli mislila, da je to res tako. Nas pa tako te pravljice pripravljajo na življenje. Čisto "od znotraj navzven" bi se lahko rekol. Od nezavednega k zavednemu. tako je bilo od nekdaj in tako mora biti. Tole o telebajskih kar sem brala na netu je pa res čisti nesmisel! Za kaj vse eni trošijo svoj čas, kot da ga imamo neskončno na razpolago...