Po jutru se dan pozna!

Le kdo ne pozna tega pregovora? :) Sama se zelo dobro zavedam pomembnosti hranljivega in okusnega zajtra, a nekako posvečam drugim obrokom veliko več pozornosti. V zadnjih letih sem prešla v navado priprave malice za službo dan prej, kar mi vzame veliko časa, tako da bolj zabavi jutranji podvigi v kuhinji doživijo svoj razcvet zgolj ob vikendih. Ob nedeljah imam čas za eksperimentacijo in iskanje novih idej za pripravo zdravih in okusnih obrokov, pri čemer se mi zdi ključna uporaba dobrih zelišč in začimb, ki jedem dajo dušo. 

Pa začnimo pri klasiki, ki pa ni tako zdrava, kot je nostalgična in zelo zelo okusna. Prihaja izpod prstov moje babice. 

Nedeljski slani uštipci

Nedelje pri nas doma sledijo ustaljenemu scenariju, katerega začetki segajo v 90. leta, ko sva z bratom že navsezgodaj zjutraj nadlegovala najino ubogo mati, da nama pripravi sveti gral bosanskih zajtrkov: uštipke s kislo smetano/domačo slivovo marmelado. Malo se je spremenilo v zadnjih 15 letih: moledovanje, ki mu sledijo pogajanja o časovnih okvirjih ("samo še kavica in en cigaret", pravi mati Jovanka), čakanje, da se pripravi masa, in potem napad na prvo rundo, ki po navadi izgine v roku dveh minut.

Mama se še vedno spominja babičinih uštipkov, ki so bili visoko cenjeni v rodni vasi, a je čez leta razvila svojo različico, na katero je zelo ponosna. In kako da ne, saj je končni izdelek hrustljavo božanski, še posebej v kombinaciji s kajmakom ali kislo smetano. Brat ima raje sladko verzijo z domačo slivovo marmelado, vi se pa kar sami odločite, kateremu klanu pripadate.

Slastna ovsena kaša s hruškami

Pozni zajtrki ob vikendih so nekaj najlepšega, kajne? Če si zanje ni treba vzeti preveč časa, je tudi prijetno, da pa bo izkušnja popolna, tradicionalni ovsenih kaši dodajmo okusne hruške in jih pripravimo popečene z dobro merico toplih začimb ter javorjevim sirupom. Če so hruške nekoliko bolj čvrste, se jih splača narezati čim tanjše, da jih ne bo treba peči in mehčati predolgo.

Palačinke z listnatim brokolijem in tofujem

Tokrat sem se lotila čisto posebne sorte brokolija – listnati brokoli fiolaro. Če sem povsem iskrena, sorodstvene vezi z brokolijem, ki smo ga vajeni, na prvi pogled dobro skriva. Na videz bi prej rekli, da izgleda kot kakšen zelo podivjan bratranec rukole. Izkazalo se je, da je po uporabnosti prijetno blizu špinači ali blitvi, po aromi pa morda še malo bolj aromatičen in idealen za prijetno in ne pretežko kosilo. Nastale so (spontano veganske) palačinke iz ajdove in čičerikine moke, za nadev pa sem uporabila na česnu podušen listnati brokoli in nekaj popečenega tofuja.

Predpripravljen zajtrk ali hitra malica za na pot – chia puding z začinjenim kakijem

Poigrala sem se s chia semeni – vmešana v jogurt (ali mleko) po nekaj časa (še najbolje jih je pustiti čez noč) dobijo super pudingasto konsistenco. Kaki sem začinila z malo cimeta in ingverja in dobila mešanico izjemno polne začimbne arome. Toplo priporočam!

Božanska domača nutela

Nutela je gotovo ena najpogosteje opevanih prehranskih pregreh. S kombinacijo lešnikov in kakava je pač težko zgrešiti. Domača nutela ne zahteva dosti truda in je nekoliko manj pregrešna (skorajda zdrava!), vendar kvečjemu še bolj pregrešno dobra. Recept brez težav prilagodiš po lastnem okusu in narediš bolj ali manj sladko, kakavasto, kremasto ... Odlična je na kruhu, v palačinkah, v drugih sladicah ali pa – brez ovinkarjenja – kar na žlico.

Fritata s temnolistnim ohrovtom, parmezanom in pinjolami

Skupaj z zajetno količino jajc, parmezanom in pinjolami sem ohrovt preobrazila v čudovito fritato, idealno za zajtrk ali večerjo po napornem dnevu. Za recept bi čisto lahko uporabili kako drugo sorto ohrovta, nenazadnje pa lahko tudi blitvo ali špinačo ali kaj podobno zelenega.

Mednarodno: Hačapuri, gruzijski kruhki s sirom

Hačapuri prihaja iz Gruzije. Gre za precej preproste pita kruhke, polnjene s sirom (oziroma skuto). V nekaterih variacijah, se v nadev doda tudi celo jajce, tale recept pa je nekoliko bolj osnoven. Hačapuri sem nadevala z mešanico fete in skute, delovalo pa bi s kakršnimkoli belim sirom. Pomembno je le, da je okusno, mlečno in dovolj slano. Končni rezultat je nekje na pol poti med burekom in indijskim nanom, najlepše pa je, da ga lahko postrežemo kot samostojen prigrizek večji družbi, ali pa ga uporabimo kot prilogo k mesu, ob juhi, solati ... možnosti je nešteto.

Upam, da najdete kaj za vas. Jaz sem v pripravi neznostno uživala, in komaj čakam nasledji vikend!