Bezgov sirup

Spomnim se, da je včasih, ko sem sama bila še otrok, sestra parkrat pripravila bezgov sirup. To je bilo ponavadi v kar velikih količinah, saj nas je bilo veliko pri hiši. Bezgov sok mi je vedno lepo dišal, tako kot sam bezeg, pa še okusen mi je bil. A sčasoma so starejši otroci šli od hiše in soka nismo več pripravljali. Sama sem medtem skoraj pozabila nanj. 

Letos sem se odločila, da bom poskusila narediti bezgov sirup. Sicer moram priznati, da sem pred nekaj leti že, pa potem nisem več. Kakorkoli, letos sem torej šla v akcijo. V bližnjem naselju je ob robu gozda en lep bezeg, ki me je pritegnil. Tako sem včeraj, ko je bil tak lep sonček, šla z mojim sinom na sprehod in spotoma nabrala skoraj 30 cvetov. Po receptu bi jih naj imela 25, ampak so bili nekateri majhni, pa sem raje malo več nabrala. Cvetovi so res lepo odprti, belo rumene barve, brez uši; ravno ta pravi.

Doma sem cvetove lepo umila, da bi vse "slepe potnike" izmila. Seveda ob tem nisem pomislila, da bom s tem umila tudi cvetni prah, ki pa bi naj ostal za boljši okus. Ali vsaj nekaj podobnega sem nekje prebrala. Torej, umite cvetove sem dela v en velik lonec in nanje nalila 2 litra vode. Seveda sem pokrila, da ne bi potem imela še kakšnih dodatkov. To sem potem dala na balkon in pustila stati 24 ur. Spet sem brala, da je bolje pustiti nekje na hladnem, drugod sem zasledila naj bo posoda na soncu. Saj res nisem vedela, kako in kaj. No, moj lonec je bil v dopoldanski senci in na popoldanskem soncu.

Po 24 urah sem šla ponovno v akcijo. Vzela sem drugi lonec in čezenj položila tetra plenico. (Ker imam dojenčka doma, je le-teh veliko na voljo.) Počasi sem prelila vodo v drug lonec, cvetove pa sem še ožela, da bi le iztisnila najboljše iz njih. Plenico sem potem samo počasi dvignila in voda je bila precejena. Še tistega enega hrošča, ki se je med umivanjem skril, sem se tako znebila.

V to vodo sem potem počasi vmešala 2 kilograma sladkorja. O ja, tudi meni se je zdelo ogromno. Ampak tudi pri nekaterih drugih receptih sem videla podobno razmerje, torej že mora biti tako. Zraven pa sem dodala še 60 gramov citronke. Mešala pa sem lep čas, da se je ves sladkor tudi raztopil.

Sledil je samo še konec, vlivanje v steklenice. Mislim, saj vem, da se mora 2 kili sladkorja nekje poznati, ampak da je zaradi tega nastalo skoraj 3 litre sirupa? Jah, očitno že. Sicer nisem imela dovolj steklenic pripravljenih, pa sem pač se morala nekako znajti. Na koncu sem morala še plastenko uporabiti. Bo pa ravno dovolj za probo. Raje naslednje leto naredim več, ko bom imela občutek kako in kaj. Tu pa še bom hitro izkoristila priložnost in se pohvalila, da se mi je orhideja razcvetela, kar bo (delno) na eni sliki tudi vidno.

Zdaj že lahko uživam prvi kozarec bezgovega soka in moram reči, da mi je zelo okusen. Me kar malo ponese nazaj v brezskrbno otroštvo.

Ker pa sem tudi zelo pridna, sem malo pobrskala na netu o bezgu. Baje da bi naj bezeg pomagal pri sladkorni bolezni, vročini, prehladu, senenem nahodu, čistil kri in spodbujal delovanje znojnic. Sicer pa si lahko več preberete na tem linku, od koder sem tudi jaz to napisala. (Obstaja pa še ogrmno informacij na netu ali pa v knjigah.)

Bezeg se lahko uporablja na različne načine, saj lahko iz njega pripravimo sirup, sok, čaj. Cvetove pa lahko tudi ocvremo tako kot akacijo. (Meni osebno je akacija boljšega okusa.)

Tako je izgledalo moja priprava sirupa, vam pa želim veliko uspeha pri pripravi vaših bezgovih napitkov.