Samo to je prava Carbonara...

Navednice meni veliko pomenijo. Ne vem, če si ti napisal postopek-blog za pravo carbonaro.

Namreč gledala sem postopek v živo za izdelavo prave carbonare.

Skuhane in odcejene špagete nikakor ne premešamo na malem ognju. Skledo segrejemo dodamo jajca, ki jih dobro ražvrkljamo, da se naredi pena, dodamo dobro odcejene špagete, panceto in parmezan in temeljito z vso moč premešamo.

In to je to!

Drugače čestitke za blog, drugič je lahko manj žaljiv!

Slikal pa bi lahko sam, ker kar si naredil (copy paste) se ne sme! Originalne recepte se ne sme poslati na Kulinariki, saj so avtorsko zaščiteni, tako da nimaš prav v nobenem primeru!

Še sami Italijani si niso edini, kakšen je originalni recept za carbonaro. Eni trdijo, da panceta nima kaj iskat, da mora bit guanciale, pa da se uporablja le rumenjake, pa nikakor ne sme bit parmezan, ampak pecorino romano in kar pomembna razlika od tvoje, vrele špagete stresemo v skledo, kjer je zmes jajc, naribanega sira, slanine, popra in ne obratno, pa še kaj bi se našlo.

Tu je še en link originalne carbonare: http://www.buttalapasta.it/articolo/ricetta-spaghetti-al in kar nekaj jih je še, vsem, vključno s "tvojim", je skupna "originalnost" recepta.

Pa zakaj, ?!

Skupno bistvo vseh "originalov" je, da ne vsebujejo smetan, sirov, čebule, česna in druge robe, ki jo vsi tako radi tlačijo zraven. Sicer pa ja, ali je panceta, slanina, guanciale ali parmezan ali pecorino (ali pol/pol), to so nianse znotraj originalnega okvira. Tudi kaj stresemo kam je predvsem odvisno od tega, s kakšnimi posodami razpolagaš, ampak tule brkljamo za dlakami v jajcu.

Mislim, da je bistvo bloga jasno. Zato sem objavil kot blog, ne kot recept.

auachiauau, vidim, da poznaš edini pravi recept za karobonaro, pa me zanima, če boš na enak način prikazal tudi recept za edino pravo orehovo potico. Konec koncev se tudi po naši strani (da ne govorim o širnem spletu) potika množica "izboljšanih", kot temu praviš ti.

Edino pravo orehovo potico sem pa nekaterim posvečenim že pošiljal na zs, javno je pa ne bom objavil, ker je skrivna receptura moje pokojne babice in je ne talam kar tako naokrog...

Očitno imaš zbirko edinim pravih receptov, super.

Pravzaprav originalni recpet za Carbonaro jo ima le tisti, ki jo je prvič delal. Po moje ni več med nami, zanimivo pa bilo izvedeti kaj več o tem.

Zanimivo bi bilo prebrati bloge o zgodovini jedi...

P.s.

Persen forte umirja, Mišvmoki!

@anamarija1: http://www.departures.com/articles/carbonara-secrets-of

Jaz sem auachiuauo razumela predvsem glede sestavin: za carbonaro pravi, da so potrebne le te, kot jih navaja, vse ostalo so dodatki, ki recept peljejo od carbonare v inačice te jedi. Ali daš slanino in jajca na testenine, ali daš testenine v skledo z drugimi sestavinami se mi zdi, da ne vpliva na recept.

Bi rekla, da bi lahko primerjava s tiramisujem: če uporabiš skuto in morda še sladko smetano za na vrh, to ni več osnovni, pravi tiramisu. Lahko je dobra sladica, a to ni to.

V tej zadevi jaz stavim na mnenje nole, upam, da bo kaj dodala. Ker tudi mene zanima tale carbonara.

V čakanju Nole, za vse tiste ki kot jaz ne obvlada angleščine.

http://www.carbonaraclub.it/index.php?pagina=storia

Vseeno auaciuauaua.... hvala!

mamamia, sem razumela auachiuauo, a če že poudarja avtentičnost, je prav osvetlit vse možnosti, ker original recepta, enega in edinega, ni.

Sam postopek je del recepta, torej vpliva nanj.

p.s. anamarija1, priporočam Bilobil

Jdtna mišzmoke, maš prav, maš prav. Ponavadi testenine zmešam v jajčno zmes in je vrhunsko, nedavno pa sem jajčno zmes zamešal v testenine in je izpadlo nekaj čisto drugega, prav nič dobro. Prav tako ponavadi dam ščep soli v hladno vodo za testenine, enkrat pa sem dal žličko soli v krop - katastrofa.... Tako, da so tvoje pripombe zelo na mestu. Zelo relevantne; tukaj so bistvene razlike.

Tudi tisti dve frfotajoči goskici v tvojem podpisu zgoraj zdaj že veliko bolje razumem...

Ne morem si kaj, da se ne bi odzvala s komentarjem. Na karbonaro sem kliknila iz gole radovednosti o pripravi te jedi, a me je tvoj način podajanja informacij odvrnil. Tudi sama sem podobnega razmišljanja kot Vanja.

Svetujem avtorju, naj preveri, kako naj bi izgledal blog. Tole kar si napisal, ni ne recept niti blog, temveč splošno kritiziranje in pretirano lastno domišljavo napihovanje in poveličevanje samega sebe v italijanskega kuharskega mojstra.

Če prav razumem, je namen Kulinarike objavljanje receptov, blogov, forumi rešijo marsikatero zagato, tole tvoje podcenjujoče napihovanje, oprosti, pa menim, da ne sodi na Kulinariko oz. med čtivo, ki bi koga podrobneje zanimalo.

Nadaljujem z iskanjem drugih receptov, saj mi zmanjkuje idej za kosilo, objav pod tvojim imenom pa sigurno ne bom več spremljala.

Pa brez zamere in lp, mojcarela

@_v_ZDA: ne motiš se, blog je nastal iz jeze in je namenoma jezen. Tudi napisal sem notri, da "me jezi"....

Po drugi strani pa nisem dvomil, da užaljeno prežiš v zasedi in čakaš priložnost, da se mi oddolžiš za nedavno dreganje okoli tvojega nicka, krasnega copatka in čeveljcev. Zdaj si dobila priložnost in upam, da ti je odleglo. Sva si zdaj bot? :)

Pa še to - glede učiteljev se strinjam s tabo v prvem stavku: "Ker tisti, ki so resnični učitelji, bodo razlożili čtivo brez cinizma, posmehovanja in žalitev bralcev." To je res, toda, jaz sem duhovno nerazvita srborita tečnoba, ki ji gre vse na živce, najbolj pa sama sebi. To govorim brez cinizma. Redko kaj me vzradosti.

Ne strinjam pa se s tem: "Predvsem mora biti ton dobrovoljen, prijazen." Daoistični mojstri so neredko svoje učence "učili" z bambusovimi pipami po glavi, z odličnim učinkom, Buda recimo, pa je sploh učil izključno brez besed, le s svojim zgledom, česar pač ne moremo označiti kot dobrovoljnost in prijaznost.

Vidiš, to, da se na kuharskem forumu sploh spuščam v take debate je mogoče znak, da malo pa le napredujem. Naključja ne obstajajo, morda sem se pa moral na ta način vtaknit vate, da boš TI mene kaj naučila. Pa ne kuharskega... Tudi to govorim rez cinizma.

Zdaj pa še malo deklariranega cinizma:

@mojcarela ("objav pod tvojim imenom pa sigurno ne bom več spremljala.") - ne moreš si misliti kako mi je hudo... (zgornja jokica spada sem dol)

aučivava,

kljub tvojim pojasnilom, se z Vanjo povsem strinjam ( pa čevljčki in niki gor ali dol ). Od kod ti korajža, da se postaviš za vesoljnega razsodnika, kaj je s neko jedjo prav in kaj ne. A bo sedaj OZN sprejela kakšno tvojo ( obvezujočo ) rezolucijo al kaj? A bo pol kakšni planetarni policaji kontrolirali kuhanje karbonare, če je v skladu s rezolucijo?

Večina ( vse ) znanih jedi je nastalo v ljudstvu in v ne nekih " kulinaričnih laboratorijah " ali inštitucijah. Velja za ( recimo ) funšterc, golaž, pico, paelo, brodet........... . Ljudje so ponavadi bili na kratko s hrano in so uporabili tisto, kar so imeli pri roki. V današnjem času se pa pojavijo nekakšni " puristi ", ki iščejo taprav " orginalni " recept in so pripravljeni bit nestrpni do drugačemislečih in jim predpisovat in pametovat kaj je edino prav.

Pa, drugač, karbonara je ena od redkih stvari, ki jih ne maram.

O Konfuciju in Budi pa kdaj drugič.

Če je blog nastal iz jeze nad vsemi variacijami na temo karbonara, potem se človek vpraša, zakaj tak človek sploh sodeluje s svojimi prispevki?

Si morda pričakoval, da bomo vsi, ki se karbonare po tvoje lotevamo narobe, pred tabo ponižno sklonili glave in te prosili odpuščanja?

No, jaz je ne bom,čeprav, ko kuham karbonaro, uporabljam izključno svojo domišljijo, včasih pa še kakšen družinski član vrže v lonec kaj, ob čemer bi ti stali lasje pokonci.

To se ti vprašaš, ker si očitno nestrpna. Zame ni prav nič spornega v tem, da jezen človek sodeluje s svojimi prispevki. Kaj, nimam pravice biti jezen? Oz., če sem jezen nimam pravice sodelovati s prispevki?

A mi odrekaš temeljno človekovo in ustavno pravico do izražanja mnenja?

Vidiš, taka miselnost je bila mnogokrat v zgodovini podlaga nastanka totalitarizmov. Utišati in potlačiti tiste, ki nam niso po godu, ki imajo drugačne poglede na stvari...

In dvojna morala lepo paše v ta kontekst; sebi pa seveda priznavaš nesporno pravico, da variš nekaj izključno po svoji domišljiji in potem temu mirno rečeš karbonara, če prav to ni. Je zgolj "pašta a'la rosie"...

Sebi torej brezmejno svobodo, drugačne pa omejevati. To je klasično licemerstvo.

Ojej, jaz to vidim precej drugače od tebe.

Da si jezen, ti seveda ne odrekam pravice, čeprav se mi zdi biti jezen zato, ker se vsi ne držimo tvojega baje originalnega recepta, precej jalovo početje.

O tem, kdo je nestrpen, bi se dalo razpravljati v nedogled, ampak se mi vseeno zdi, da si bil najprej nestrpen ti. In sicer kar povprek do vseh, ki "varijo" karbonaro po receptih, ki so tvojemu podobni, niso pa natanko taki kot tvoj.

Z moje strani je polemika s tabo končana.

Pa lep pozdrav,

Ani zanimivo, da je Ežojevo kritiko avtor tega bloga kar preskočil?

@_v_ZDA - Nič manj zanimivo, kot to, da si ti kar preskočila moj odgovor tebi. Odzoveš se na tisto, kar te vsebinsko tangira. Vsako bevskanje pač ne zasluži odgovora. Kaj pa naj bi odgovoril na te nebuloze o OZN, laboratoriju in planetarnih policajih...? Lahko kvečjemu svetujem en globooook vdih in počaaaasen izdiiiiiih, pa še enkrat, dajmo - vdiiiiiihhhhh....