Bonton

Nekajkrat sem se že znašla in se bom verjetno še velikokrat v položaju, ko bom izrekala sožalje svojcem ob izgubi njihovih najbližnjih ali ko bodo drugi to počeli nam.

Sedaj pa me zanima komu se v skladu z bontonom pravzaprav izreka sožalje - a so to samo mož ali žena pokojnega in njihovi otroci  ali je to cela žlahta, ki je kakorkoli povezana s pokojno osebo?

 

Človek se z mislijo na to početje ne ukvarja prav pogosto, ko pa pride do takega trenutka, se pa lahko hitro najdeš v zagati.

 

 

Lep dan vsem skupaj 

rrr

1. apr 2007 11:02

To je pa res zoperno. Jaz naredim tako ,da gre mož prvi,pa kom da on roko dam še jaz.Seveda ,ko greva izrekat sožalje tistim katere on bolj pozna.Ko pa so na vrsti moji znanci sem pa tudi jaz v zagati.Jaz ponavadi izrečem sožalje tistim,ki so v ožjem krogu,ker ponavadi se potem nabere en kup tetk . Kaj je pa točno po bontonu pa tudi jaz ne vem. AN

1. apr 2007 11:54

Nekoč je bilo to tudi meni vprašanje, ki sem ga rešila takole: kdo je ob smrti najbolj prizadet. To so zakonec, otroci, starši, vnuki, bratje in sestre, snahe in zeti, tast in tašča. ( Običajno so to najbližji.) Če pa izrečem sožalje kaki sestrični ali teti, ki neutolažljivo joka, potem to res ni velika napaka.

Če pa ne poznam vseh, izrečem po občutku, včasih se na kraju samem ugotovi po tem, ko drugi zrekajo sožalje. Mislim, da ni huda napaka, če ljudi ne poznaš dobro, pa ikoga izpustiš.

Frina

1. apr 2007 13:07

Ponavadi so najbližji sorodniki, odvisno od trenutka izrekanja sožalja, ob krsti (v vežici ali doma)  ali ob grobu. Včasih sem ugotavljala, kdo je oblečen povsem v črnino, pa to ni zanesljivo, ker nekateri, čeprav nimajo direktne veze s pokojnikom, pridejo na pogreb v črnini. Če smo s pokojnikovo družino ožje povezani (sorodniki, sodelavci ...), ponavadi prinesemo na pogreb aranžman s svečami, ki mu pripnemo vizitko s sožaljem in se podpišemo. To je nadomestilo tudi, če smo koga prezrli ali sploh nismo imeli prilike osebno izreči sožalja. Je pa zoprno, če se med svojce pomeša kaka firbčna "babnica", potem te pa čukasto gleda, če ji izrečeš sožalje .

Sicer se pa popolnoma strinjam s Frino.

Cila

1. apr 2007 14:32

Ko je mojemu umrl nono, ki mu je bil kot oče, sem sožalje izrekla tašči in teti ter vsem vnukom. Sestra od mojga je takrat prasnila začudeno v smeh, očitno presenečena, ker sem ji dala roko. Sem se potem prav neumno počutila en čas... matilda

1. apr 2007 15:08

Če grem na dom izreči sožalje ,potem jih dobro poznam in vem komu naj ga izrečem ,če sem pa v mrliški vežici ,izrečem pač tistim ,ki stojijo ob trugi ali žari . lpgoga

1. apr 2007 15:20

Matilda, svakinja bi se morala neumno počutiti in ne ti, saj nisi storila nič napačnega. Nekateri pač premišljujemo o svojih dejanjih, drugi pa ne. riba-ribica

1. apr 2007 15:30

Matida tudi jaz se strinjam z ribico.Saj so vnuki tudi prizadeti. Ko so moji stari starši umrli, mi je bilo logično ,da bi mi sožalje izrekli.

1. apr 2007 16:59

Jaz si s tem ne belim glave. V vežici izrečem sožalje vsem ki so prisotni in so povezani tako ali drugače z umrlim. Včasih tudi kakemu dobremu prijatelju od umrlega, ki ni ravno v žlahti.

Bolje je pa ob taki priložnosti izreči sožalje komu več, pa če prav te malo bedasto pogleda. Kakor pa da koga pozabiš ali preskočiš. V takem primeru si ti v tem položaju, da se počutiš bedasto.Tako lahko nekoga od svojcev zelo užališ. Vsi pa so po večini ob izgubi najbližjih zelo krhki in občutljivi.  Nasploh pa v vsaki vasi in v vsaki vežici so drugačni običaji, pa če prav smo po smrti vsi enaki.

Matjaž Sporočilo je spremenil(a) matjaž dne 01. apr 2007 17:00:46

1. apr 2007 17:15

Se strinjam z Matjažem... Pred sedmimi leti je umrla očetova teta, ki nam je bila kot stara mama, ker ni imela svojih otrok. To je bilo prvič, da mi je umrl nekdo bližnji in sem bila zelo žalostna, kar naprej sem jokala. Na pogrebu mi je ena gospa izrekla sožalje - edina. Moram rečt, da sem bila zelo presenečena, hkrati pa res hvaležna, ker mi je bilo tako hudo. Zato tudi jaz mislim, da sožalje pač izrečeš vsem prizadetim, ne glede na to katero koleno žlahte so, včasih so lahko tudi prijatelji bližje pokojniku kot vsa žlahta, rajši komu več kot da na koga pozabiš. matilda