Malice

Zakaj je potrebno pri vprašanjih, ko nekdo sprašuje točno določeno stvar, deliti nasvete. Saj si več nihče ne bo upal nič vprašati! Slavi1 je vprašala po malicah za svoja študenta. Vse opravičevanje in zagovarjanje se mi zdi prav grozno, saj vsak sam najbolj ve kako ima urejeno svoje življenje, prav gotovo najbolje po svojih močeh. Bravo Slavi1, da tako skrbiš za svoja otroka. Prav gotovo se ti bo to povrnilo tisočkrat! Tudi jaz sem skrbela in še vedno skrbim in rada napravim kaj za otroka in moža. Saj se zmeraj lahko zanesem nanje, če rabim pomoč. Čeprav so že odšli od doma, se radi vračajo in to je največje priznanje staršem. Ko pride čas, se vsak osamosvoji, eni prej, drugi kasneje. Eni imajo pri tem večje težave, drugi manjše. Pri tem, sem prepričana, govorim tudi iz lastne izkušnje, popolnoma nič ne vpliva, ali si moral že doma delati in se doma kaj naučiti ali ne. Jaz za svoje otroke nisem pripravljala malic, so se sami znašli, pa tudi, ker sem bila veliko v službi. Smo pa skrbeli, da se je vsak dan skuhalo kosilo in, da smo, če je le bilo mogoče, to kosilo skupaj pojedli. Za vsak dan smo se sproti dogovarjali, ob kateri uri nas bo največ doma za skupno kosilo, pa čeprav je to bilo že ob 18. uri. Kosilo je večinoma skuhal mož, če njega ni bilo, pa jaz. Našemu srednješolcu bi z veseljem kaj pripravila za malico, da bi jo nesel s seboj, posebej, ker je zelo suh in zelo malo stvari je, pa noče nositi s seboj malice - fantje! Veliko strpnosti želim vsem skupaj zvezdica55

zvezdica, daj sinetu sabo picose, ne poznam enega fanta ali moškega, ki bi jih odklonil, pa imajo zelo različne okuse... Sicer se strinjam s tabo - ne smemo bit taki, da ne bo nihče več upal nič vprašat - ko sem enkrat stegnila jezik pri poceni kosilih, kjer je ena pisala o jedi s pršutom, da se meni pa pršut ne zdi poceni, mi je ona lepo odgovorila, da kupi pršut v kockah, odrezke, ki so bolj poceni, cca jurja na kilo (to je 4 E, a ne?;) Zdaj imava dostikrat te koščke v hladilniku in sva ji oba še zdaj hvaležna! A ne bi bilo škoda, če si ne bi upala rečt... Sicer pa tudi Vandelina verjetno ni tako hudo mislila, saj v temi študentska kosila predlaga študentom en kup kosil, ki jih prej naredi mama;) Hihi:) Veri

Pozdravljeni!

Priznam, da sem prebrala tole temo od začetka, ampak nekako nisem našla odgovora na svoje vprašanje.. Problem je v tem, da odkar opravljam sedeče delo, sem se zredila. Ni sicer še katastrofalno, ampak treba je ukrepat.

Problem je v tem, da enostavno ne znam pravilno jest več. Zjutraj ponavadi spijem kavo z mlekom doma, potem po poti kupim kak rogljiček in ga pojem v službi. Napaka 1. Ko pride ura dvanajst, sem konkretno lačna, sodelavke jejo bureke, sendviče iz pekarne, sem in tja kdaj kakšno solato, hrenovke,.. stvar je tudi, da imam popoldne kosilo, ob petih, tako da za malico ne želim jest ful redilne hrane, jedla bi nekaj lahkega ampak nasitnega (čim manj kalorij).. če imam poln težek želodec, se tudi ne počutim dobro.

Sadje me ne nasiti dovolj. Nekaj časa sem jedla navadni jogurt (sadnih ne maram, so mi presladki), kos sadja in par mandljev ali lešnikov,.. pa sem prišla sestradana domov :( in seveda spraznila hladilnik..

Nimam več idej, kaj naj si jemljem s sabo.

"Sam da je sladk pa kofe!"

Zelenjava (surova ali kuhana). Kuhano lahko zabeliš z maslom ali olivnim, bučnim oljem, surovo enako (z maslom boš solato bolj težko no :D ). Zraven pa ali trdo kuhana jajca ali pečeno meso ali ribe (sveže pačene ali iz konzerve-pri konzervah ne pretiravati s pogostosjo). Če nebi nič mesnega potem kaka čičerika, fižol leča,...

blossom

Sadju dodaj korenček, doma skuhan rožičev puding iz baze, kuhana ovsena kaša (mercator ima super zdrobljen oves, ne kosmiče), kuhana ajdova kaša v solati s papriko, bučko, zabeljeno,..  ne pozabi na veliko tekočine. 

Meni osebno najbolj "paše", da se zjutraj konkretno najem. Sem opazila da sem potem čez cel dan precej manj lačna in pojem veliko manj. Sredi dneva  ponavadi pojem kakšen sendvič, zvečer si pa naredim juho, solato ali kokice. 

the tina

anasteele,

če se je spremenilo tvoje življenje, se mora prilagoditi tudi tvoja prehrana. Odkar opravljaš sedeče delo, se manj giblješ in ob enaki hrani - če je bila prej tvoja teža stabilna - se pač rediš. Par stvari pa le lahko narediš.

 

0 - prvo in najbolj pomembno: v svoje dnevne aktivnosti vkalkuliraj dnevno pol ure takega al drugačnega športanja

1 - navadi se zajtrkovati, ampak prste stran od rogljičkov.

2 - opoldne si privošči kaj lahkega, solato ipd, glej zgoraj, kar so ti napisale kolegice.

3 - za kosilo ob petih manj pojej

 

Pa srečno!

 

Sonja

anasteele je napisal/a:

Pozdravljeni! Priznam, da sem prebrala tole temo od začetka, ampak nekako nisem našla odgovora na svoje vprašanje.. Problem je v tem, da odkar opravljam sedeče delo, sem se zredila. Ni sicer še katastrofalno, ampak treba je ukrepat. Problem je v tem, da enostavno ne znam pravilno jest več. Zjutraj ponavadi spijem kavo z mlekom doma, potem po poti kupim kak rogljiček in ga pojem v službi. Napaka 1. Ko pride ura dvanajst, sem konkretno lačna, sodelavke jejo bureke, sendviče iz pekarne, sem in tja kdaj kakšno solato, hrenovke,.. stvar je tudi, da imam popoldne kosilo, ob petih, tako da za malico ne želim jest ful redilne hrane, jedla bi nekaj lahkega ampak nasitnega (čim manj kalorij).. če imam poln težek želodec, se tudi ne počutim dobro. Sadje me ne nasiti dovolj. Nekaj časa sem jedla navadni jogurt (sadnih ne maram, so mi presladki), kos sadja in par mandljev ali lešnikov,.. pa sem prišla sestradana domov :( in seveda spraznila hladilnik.. Nimam več idej, kaj naj si jemljem s sabo. "Sam da je sladk pa kofe!"

 

Vsak od nas ima svoje navade in kar znese enemu, ni nujno, da odgovarja drugemu. Tako je tudi z načinom prehranjevanja. 

Na tvojem mestu bi ravnala tako, da bi tudi opoldne nekaj konkretnega pojedla - pazi le na količino. Pojej manj bureka, manjši kos pice, pol lepinje... karkoli si že naročate. Manjši sendvič, ali kak kos kruha ali štručko z narezano zelenjavo. Boš manj razmišljala o hrani, ker če si lačna, saj nočeš opoldne konkretno jesti, prideš domov obremenjena s hrano in po kosilu izprazniš hladilnik ... Poznam ta vzorec, ga izkusila tudi sama.

Zjutraj vedno nekaj pojem, preden grem od doma - kos kruha s salamo običajno. Opoldne jem, kar mi tekne, običajno zunaj: kakšna solata z malo mesa, sendvič, rižota, kakšna kitajska hitra hrana ... kakor nanese. To počnem, ko sem bolj dolgo v službi in potem pozno popoldan doma pojem le nekaj malega, ali kak ostanek od kosila, če me počaka, in za večerjo nič. 

 

Torej, če opoldne jem malo več, potem popoldan nisem tako zelo lačna, pojem manj in za večerjo nič. Če pa čez poldan ne jem kot mi tekne, potem takrat, ko pridem domov, jem vse po vrsti, kot termit. 

 

Nisem discipliniran tip, ampak ko si nekako obroke porazdelim čez dan, kot sem opisala, ugotavljam, da je ta sistem kar v redu.

Torej: nekaj za zajtrk, kar ti pač tekne, okoli poldneva en soliden obrok, pa pozno popoldan še glavni (ali pa naj bo ta manjši, če je opoldanski močnejši), in je zadeva rešena. 

mamamia

Preden delaš spremembe v prehrani priporočam pospravljanje v glavi. Ker dokler je prepričanje "joj jaz se pa ne morem upret cukru" bodo vse solate in jabolka ena velika muka in samo začasna rešitev. Je treba zatrdno vedeti na noter, da je junk food vseh vrst (skriti sladkor, sol, maščoba) ena katastrofa in da se je temu treba odrečt. To govorim o začetkih, ko je pomoje najtežje, z vidika spremembe sestavin, kot tudi porcij. Ker je kristalno jasno, da če imaš rada sladkano kavo, je edino pametno jo tako piti, brez mučenja z grenko, ampak v štartu se mi zdi, da je najbolj vse to odrezat. Ker tudi burek je odličen, samo je treba imeti v glavi pospravljeno, da se ustaviš pri polovici. Pa da je piškot samo eden. Pa da je porcija makaronov neke pol skodelice surovih (nisem čisto prepričana v tole mero).

Meni se je na začetku nekje prve 3 tedne najbolj obneslo, da teh skušnjav ni bilo nikjer v bližini, niti enega piškota, bonbona, čokolade, kruha le za vzorec, vsa salama, hrenovke in podobna predelana živila s šla iz hiše...ker sem tako v kriznih momentih dejansko lahko navalila samo na skledo solate. Sedaj, po dveh mesecih s 15 kilami manj, seveda ne tekam več okoli s kalkulatorjem in zapisujem vsakega grižljaja, pa tudi slaščice in pica kdaj pridejo na moj krožnik (tudi par meltdownov je bilo, ko je v pol dneva šlo pol hladilnika  ), ampak to ne vpliva več na težo, ker je v manjšini. 

Pa kot so ti že napisale - ŠPORT. Ni izgovorov, nekje najdi čas, in če ti le zdravje dopušča naj bo to konkretna zadeva. Da teče švic in boli musklfibr. Ker zjutraj peš v službo je sicer super, lepo zbistri um, ampak prostor za kak rogliček/pico/burek itd. se pridobi pa na manj lep in prijeten način. 

Viva Meier

Vsekaj po PALEO načinu! Garantiram same POZITIVNE rezultate. V vseh pogledih 

Oreščki so perfektni za tisti občutek, za tisto gibanje čeljusti. Same dobre maščobe + nasitijo. 
Kakšni proteinski šejki bi bili tudi opcija. Sila sila dobro, ampak niso za vsakega. Enim se ne dopade "kemija". Kao, "kemija" 

Imate mikrovalovko doma? Da vam sploh ne pričnem pisati o 1,2,3 mafinih. Okuse pa prilagajate. Čas priprave? 5min. Še to ne...

Puranji,kurji,svinjski zrezki. Popečete dan prej in hopa cupa v folijo in zamrzovalnik. Imate za sproti. V tuperrware naseckate samo še zelenjavo (papriko,kumare)+ vložena zelenjava  + kakšne oliFe + kakšen kos sira  in že gremo. 

Hjooooo. Opcij je tooooliko, da se mi kaaar meša!!

Če vas kaj več zanima, kar na ZS, pa štartamo tolele divjo vožnjo!

---Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj. (Dragi Nejček Z.)---