Kaj radi jeste

Jaz v naših restavracijah (ne govorim o kitajskih, bosanskih itd) pogrešam kakšne posebne jedi.Povsod ponujajo eno in isto, tako da človek sploh ne gre rad ven kaj pojest.

Seveda ne govorim o restavracijah,kjer ponujajo "slow food" in kjer seveda dobiš kar pester izbor jedi, med katerimi pa je tudi kakšna, ki ti ni preveč vščeč in je sicer ne bi naročil.

Zato vas sprašujem, kaj vi naročite ko greste ven jest, kaj pogrešate in kaj bi vi priporočali gostincem....

Herman Teron

22. jan 2002 11:17

Zdravo! Hvala za vprašanje. Vprašanje je zastavljeno hipotetično in zaradi kompleksnosti zahteva celovit pristop. S strogo znanstvenega gledišča vsa ponudba temelji na samostojni selektivnosti s predpogojem ponudbe in povpraševanja s faktorjem koledarskega termina in profitabilnosti. Za vsak lokal je ponudba reprezentativnega pomena in na podlagi tega dejstva, ter izkustvene utemeljitve, se odločimo o izbiri le tega. V popolnoma zbanaliziranem smislu, da bo razumljivo tudi običajnemu in neukemu bralcu, lahko iz povedanega izluščimo, da prazen prostor v želodcu lahko napolnimo tudi s čem drugim kot s klobaso, ki smo si jo zahoteli. V tem je čar poljubne izbire artiklov in le stežka bi lahko pritrdil dejstvu, da je odločitev prava, če si vedno izberemo enako stvar. Na vse dodatne nejasnosti vam bom na voljo. nasveti "Pri Florjanu" odslej tudi na KulSlo piše: Florjan Nahtigal

22. jan 2002 11:34

No comment... Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

22. jan 2002 11:52

"hipotetično kompleksnosti selektivnost faktorjem profitabilnosti reprezentativnega zbanaliziranem" Saj je Hetero res usekal eno "malce mimo", ampak s takim odgovorom, ko mi kot upam, neobičajnemu in ukemu bralcu prav nič ni jasno... Včasih se res vprašam, če ni kar nekaj članov "Kul-Slo" slučajno v kakšnem sorodu? lp Matjaž

22. jan 2002 12:48

Meni se zdi tema sicer zanimiva, a žal nekaj zadnjih let tako malokdaj zavijem v kakšno restavracijo, da mi ponudba in pomanjkljivosti pravzaprav niso blizu, zato ne bi o njej na dolgo in široko. Če že, se z družino, največkrat ko kaj praznujemo, odločamo za kakšne preverjene variante (ob predpostavki, da so solidna gostilna in kuharja ne menjajo prav pogosto, ker sicer tudi to, da si zadnjič pri njih dobro jedel, ni zagotovilo ,da boš tokrat spet) in nato eksperimentiramo zgolj z izbiro jedi iz ponudbe. Če tako zelo posplošim, osebno pogrešam v takšnih klasičnih gostilnah več inovativnosti pri pripravi zelenjave in zelenjavnih prilog, ki so zame preveč industrijske. Moji doma so tako kar veseli, če se sama spravim kaj čarat k štedilniku in se potem izcimi kaj dobrega, in žalostni, ker v drugo nikoli več ne rata isto. A to so priložnosti, ko je dovolj časa in volje, drugače pa, priznam, tudi domača kuhinja vse prevečkrat postaja "mini menza", kjer se na jedilniku (kosila) izmenjuje nekaj jedi bolj ali manj pogosto. Zato, hvala bogu za KulSlo, tudi z vašo pomočjo smo v zadnjih mesecih popestrili kakšno kosilo. Irena

22. jan 2002 13:54

Piškotek, se strinjam s teboj. Tudi jaz v gostilne in restavracije zahajam bolj poredko (dandanes tudi to zahteva dokaj dobro situiranost), ker je žal v moji denarnici kar prevečkrat suša. Če pa že, se največkrat tudi mi odločimo za preizkušene variante in gostilne, morda pizzerije. Naj še povem, da grem v gostilno izključno, kadar sem lačna in ne kar tako, zato tudi naročim nekaj, za kar vem, da bom sita in zato niti najmanj ne razmišljam o raznoraznih pokušinah, slow foodih in miniaturnih porcijah itd (čeprav to ni prav). Vsekakor nikoli ne naročim testenin, saj jih imamo doma pre-večkrat (velikokrat se mudi in testenine, špageti, makaroni so hitra kuha). Sama sebi pa se čudim, da velikokrat kot prilogo naročim pomfrit, saj je doma krompir skoraj glavna sestavina kosila. To je najbrž takrat, ko sem lačna kot volk in se mi vedno zdi, da poleg zrezka paše pomfrit, ki pa vkončni fazi velikokrat ostane na krožniku. Velikokrat se odločim tudi za lignje ali pa njoke z gorgonzolo; mešano meso na žaru s kuhano zelenjavo je tudi včasih dobrodošlo. Še to: ko grem zeloooo lačna v neko restavracijo, moje oči požirajo tiste napisane menuje in se ponavadi kar ne morem odločit, kaj bi. Ponavadi pristenem pri kakšnem zrezku. Odličen je puran na žaru s sirom in orehi. larisa

22. jan 2002 14:36

Dekleti, ali nam hočeta spoditi gostince? Kar priznajte, da si ogledate lokale na KulSo, potem pa se odločite, kam boste šli na kosilo Jernej - Urednik Kulinarične Slovenije

22. jan 2002 14:49

Dober dan! Punce si vsekakor lahko ogledajo gostinsko ponudbo na KulSlo, jaz pa zaman iščem kakšno večjo reklamo za lovske koče, saj je imenitna ponudba v Sloveniji. Potem bi tudi mi lovci ne samevali v kočah, ker v zadnjem času zapažamo vsih deklet po kočah. Tedaj bi tudi kakšen venček domačih zaigrali. Sam pa ne mislim plesati s svojo bokarico, saj bom še ob svoje premoženje. Dober ulov! Mile

22. jan 2002 19:35

Tudi pri nas zahajamo v gostilne bolj ali manj ob posebnih priložnostih. Pravzaprav naročamo jedi, ki jih poznamo (večinoma torej klasika). Z eksperimentiranjem nimam dobrih izkušenj, ker sem bila velikokrat prav razočarana. Poskusila sem že kitajsko in mehiško hrano. Saj je bilo dobro, a vsak dan tovrstne eksotike ne bi mogla jesti. Najbolj univerzalna se mi zdi pica. Je poceni, pa tudi kombinacij je toliko, da ne veš, za katero bi se odločil. Zadnje čase prisegam na tako z morskimi sadeži, pa tudi na takšno s pršutom. Po novem si vsi dodajamo na pico kislo smetano, kar do sedaj ni bila navada. Ko sem nekje jedla lignje (pred kratkim), sem bila tako razočarana, da si jih nikoli več ne naročim. Uprli so se mi celo tako, da jih tudi doma več ne pripravljam. Še vedno pa radi zavijemo v kakšno fast food restavracijo ali pa v kakšnem dobrem kiosku naročimo hamburgerje. Izbira je res napredovala. Dobijo se vegetarijanski, puranji, piščančji, ribji, ... Osebno najraje jem doma. Vsaj vem, kaj sem dala v lonec in kako sem jed pripravila. Le malo domišljije je potrebno in domača kosila so zmeraj pestra in dobra. Ko smo prenavljali kuhinjo, smo večkrat zavili na kosilo ven. Globalno gledano smo bili zadovoljni tako z izbiro kot tudi samo postrežbo. Vesela sem, ker se gostinci trudijo jed tudi lepo servirati, pa čeprav gre za navaden pražen krompir. Malo več domiselnosti bi potrebovali pri sladicah, ki sodijo k menujem. Ponavadi ponudijo na pol prerezan biskvit z mastno kremo. Pa še to tako majhen košček, da ni vreden omembe. Lp! Beti

22. jan 2002 19:37

Jaz izredno rada poizkušam nove okuse, zato pogosto zavijem v nove restavracije z " drugačno hrano". Nisem zbirčna, zato probam praktično vse novitete, ki jih ponujajo današnji gostinci...upam da me ne bo na stara leta zvilo Prisegam pa na morsko hrano, testenine, gobe in omake na tisoč načinov, pa na kuharske mojstrovine moje mami! Anča

23. jan 2002 8:25

ponavadi tisto, kar je hišna specijaliteta. v pizzerijah pizzo z hišnim imenom, v gostilni pa glavno jed ali ploščo shišnim imenom. saj če to ni dobro, potem verjetno nič ni. dober tek