Želje za praznike

Tole sem dobila po mailu... Vredno je vsaj prebrati...

Pa lepe praznike!

Kljub temu, da pripravljamo decembrske novice sredi novembra (zaradi gneče v

tiskarnah), se v prednovoletno vzdušje sploh ni težko vživeti. Trgovci so

poskrbeli za to, da so vse zvrsti novoletnih okrasov, smrečic, igrač in

venčkov bili na prodajnih mestih že pred 1. novembrom. Kot da bi tekmovali,

kdo bo prej pobral del kolača naših prednovoletnih iracionalnih nakupov.

Poštni nabiralniki že pokajo pod težo katalogov z igračami in darili, mediji

predlagajo, kaj naj kupimo, oglasni TV bloki postajajo daljši od filmov in

oddaj.

Kljub vsej tej ceneni šari made in china pa je čutiti, da so prazniki vse

bolj prazni in revni.

Trgovci se dobesedno norčujejo iz naše potrebe po praznični idili. Ljudje

histerično iščejo parkirna mesta, nakupujejo s seznamov, odkljukavajo darila

za tega in onega. Trgovci pa si manejo roke, ker bodo v enem mesecu

zaslužili več kot v celem letu. Niti pomislimo ne, da z nakupom večine

izdelkov podpiramo suženjsko delo otrok in delavcev v tovarnah na Daljnem

vzhodu v pogojih, hujših kot v delovnih taboriščih.

Obdarovanje v podjetjih pa je podobno tekočemu traku, v katerem vsi le

letajo po terenu in dostavljajo svoja darila brez duše. Da ne omenjam

tisočev voščilnic s prednatisnjenimi teksti, za katere ne morete ugotoviti

niti, kdo jih je podpisal.

Novo leto je čas, ko se energije v naravi ustavljajo in ko imamo tudi sami

priložnost narediti lastno bilanco za preteklo leto. Kje smo bili, kam smo

prišli, kaj smo doživeli, kaj smo se naučili in kaj ozavestili ter

spremenili?

Premor med dvema letoma pa je idealen čas, da pogledamo naprej, po potrebi

naravnamo svoj kompas in korigiramo smer.

Skoraj komična hiperprodukcija nepotrebnih izdekov in vsakoletno premikanje

komercialnega predprazničnega časa nas je oropala tistega globljega čutenja

tega posebnega časa.

Bolj kot kadarkoli v letu bi se morali ravno v decembru obvarovati pred

izčrpavajočo energijo pričakovanj, primerjanj in zunanjega blišča. Poskusite

se izogniti praznim zabavam, ki zastrupljajo telo in duha, in ljudem, ki vam

kradejo čas in energijo.

Ta čas potrebujemo, da bi se ustavili in dojeli bistvo. Da bi se zavedali,

da smo sestavni del cikla nenehnega umiranja in rojevanja. Prav to zavedanje

nas pripelje do večjega spoštovanja vsega, kar imamo in kar še lahko

doživimo in izmenjamo z drugimi.

Zato ne dovolite, da vam ukradejo praznike!

Ne pustite, da vas oropajo miline, bližine in notranjega čuta, ki mu je ta

čas zapisan.

Kaj če bi bili to zadnji prazniki, ki jih boste doživeli? Komu in čemu bi

želeli nameniti svoj čas? Koliko ste ga še dolžni sebi? Koliko dragih ljudi

v vaši bližini čaka trenutek, ko se boste ustavili in dojeli, da obstajajo

ob vas?

Če se v tem času ustavite in počakate trenutek, boste verjetno zaslišali

odgovor! Sledite mu in obogatite sebe in druge s svojo polno prisotnostjo.

To je največje darilo!

jasna

8. dec 2006 11:53

Ja, Jasna, se strinjam z napisanim (kar je sicer zelo vsakdanje povedano - večina ljudi se bi strinjala, kljub temu pa greš v kšn hipermarket in opaziš horde ljudi s preveč napolnjenimi vozički, ki se prav počasi premikajo - od kje jim sploh čas?). Tudi mi smo se vsako leto obdarovali in to je zgledalo tako: en dan pred božičem si šel ves živčen v kakšen megacenter, preklinjal že med vožnjo, parkiranjem in sprehajanjem po centru. Brez idej kaj kupiti. Kupiš dobesedno "junk" kramo "samodabopoceni in da izgleda veliko" na koncu zapraviš celo premoženje in se s slabo vestjo odpelješ domov. To zaviješ, postaviš pod jelko, po večerji odvijemo darila in "joooj, koook lepo, tega pa res nisem pričakovala, super darilo" in čez 1 minuto že pozabiš nanj, naslednji dan ga pa vržeš v koš ali daš komu drugemu. Tako smo se letos odločili (sploh, ker pri družini ni majhnih otrok) da se ne bomo obdarovali. Upam pa, da bom izpeljala idejo, da bi zbirali prispevke in bi denar dali kakšni družini, ki ga potrebuje (časopisi so jih polni). Ne morem se pa upret, da ne bi delala novoletnih zaobljub:) Moje letos so: malo več gibanja (vpis v kakšen fitnes), bolj zdrava hrana in za začetek vsaj zmanjšati kajenje. Hmm... bomo videli:) Sliši se pa dobr, haha. Lp in lepe praznike. Scorpy

8. dec 2006 15:16

Scorpy, jaz pa si nisem nič obljubljala za prihajajoče leto, ampak sem se ŽE vpisala v europilates....super je...tako da nič ne odlašaj in si ne obljublja, ampak pot pod noge do prve telovadnice že danes popoldne...se ti bo letolepše začelo, boš videla...mamamia mamamia

8. dec 2006 15:25

Bravo, Jasna! Naj se nas cimvec zaveda, da je novo leto prav vsak dan! fresh

8. dec 2006 15:51

Iz zgornjega sestavka ne moreš ugotoviti, komu nekaj manjka, trgovcu ali potrošniku. Včasih je tako, da se trgovec prilagaja potrošniku, včasih pa (predvsem veliki) trgovci vzpodbujajo potrošnike, da zapravijo še več. V soboto sem šla z našega podeželja proti Ljubljani na obisk k novorojenemu nečaku. Na poti sem zaradi del na cesti čakala precej dolgo, nabrala se je kolona vozil. Ker je moj mali spal in se mi tudi ni mudilo, sem vozila precej počasi, zato me je prehitelo ogomno vozil, ogromno z našega konca, v njih pa družine. Predvidevala sem, da grejo po nakupih v Lj. Ker imamo doma trgovino, mi je ravno ta dan mama povedala, da je bilo bolj žalostno vzdušje, ni bilo strank, niti vzdušja. Redki kupci so se obračali in dejali, da grejo popoldne še kam pogledat, če ne pa pridejo drug teden. Pri nas pač nimamo še kilometrov lučk, polnih izložb kimajočih božičkov in jelenčkov, rdečih modrcev in gat... Zato za ljudi nismo zanimivi, raje grejo v Lj., se vozijo dobro uro in pol, iščejo parkirišče, se gnetejo v gužvi, kot pa kupijo kaj v naši "nezanimivi" in nepraznični trgovini. Tlele se je pa za vprašat - kdo je neumen? Ljudje, ki rinejo v kaos, ali trgovci, ki preprosto ustrežejo njihovim željam? Mislim, da če bi se vsak malo ozrl sam vase in razmislil kaj hoče, bi ugotovil, da mu je vse dosegljivo pred nosom in da za vzdušje ne rabi kilometrov lučk, kimajočih jelenčkov, dolgih vrst, umikanja drugim po trgovinah in polnega vozička. Ampak to je tisto, česar večina ne zna več in ne bi bilo fer krivdo prenašat samo na trgovce. matilda

8. dec 2006 16:00

Jaz mam pa rada praznike, zame so veseli, kupovat mi ni treba nič, česar nočem. za tiste, ki jih imam rada itak navadno že prej poskrbim... Ne vem, zakaj vedno krivite družbo, trgovce, to in ono, da ni več prazničnega vzdušja? Saj te nihče ne sili, da se ne flikneš doma z lubijem na kavč, piješ domačo vročo čokolado in se maš fino... Ne štekam... Meni je novo leto še vedno luštno... dedek mraz je sicer malo mljaši kot je bil, ampak vzdušje je super... Lučke so lepe in se mi zdi, da Ljubljana res zažari v njih... Lani sva prenavaljala stanovanje in hodila vsak večer v center na giros - skozi praznično sneženo ljubljano... Nama je bil to en najlepših časov... Se mi prav smilijo vsi, ki ne morejo uživat v tem, kar nam je dano, zastonj, brez kakršnihkoli obveznosti... Veri

8. dec 2006 17:16

Pridružujem se mnenju Veri. Tudi jaz imam rada praznike. Ti prazniki, ki prihajajo, so nekaj najlepšega. Sem sodi tudi nakupovanje, pa gneča in iskanje parkirnega prostora, kar pa je manj prijetno. Vendar se za to odločamo sami in nas nihče ne sili v to. Tudi darila so včasih manj posrečena, včasih pa bolj. Osebno sem vedno prepričana, da se je oseba, ki mi kupi darilo,potrudila po svojih močeh in z najboljšim namenom. Nobeno darilo ne vržem v koš, ali ga dam naprej. Shranim ga ali uporabim, saj je bilo meni namenjeno. Hotlejdi hotlejdi

8. dec 2006 17:33

Veri je napisal/a:

Se mi prav smilijo vsi, ki ne morejo uživat v tem, kar nam je dano, zastonj, brez kakršnihkoli obveznosti... Veri

Oh, kako se strinjam! Ampak res je veliko ljudi, ki tega ne znajo več. Letos nam vreme ne gre na roko, ampak drugače pa ni treba dosti, da se počutiš praznično. matilda

8. dec 2006 17:53

Pa še to sem hotela rečt na trditev, da so prazniki vedno bolj revni in prazni. Zame ne, ker bistvo praznikov zame ni nakupovanje, ampak počnem še kaj. Odkar sem v svojem stanovanju, si lahko privoščim, da stanovanje dekoriram kot se meni zdi - privoščim si eno tako bolj zgodnjo jelko, ki jo gremo iskat v gozd v hribih, kjer imamo vikend. Izbira ni lahka, saj si ponavadi ogledamo kar nekaj smrekic in prehodimo velik pašnik, da smo potem pošteno (in prijetno) utrujeni. Za smrekico skrbno zbiram okraske, ponavadi tudi kaj bolj naravnega ali starinskega. Potem naredim aranžmaje za na okna, zavese umaknem in na karnise obesim zvezdice, posušene pomaranče, perlice, na polico pa aranžma iz smrečja. Nujno naredim venček, vsako leto se že mesec prej odločam, zbiram ideje in iščem material, da je res nekaj posebnega. Ponavadi naredim venček še za mamo in aranžmaje za na pokopališče. Najlepše vzdušje pa naredi vonj o sveže pečenem pecivu in ležanje na kavču, zraven pa čajček z medom in limono. Če je zunaj še mraz in sneg, potem ne rabiš nič več. Ker nimam ravno veliko denarja za porabit, trgovci ne vplivajo nikakor na moje izdatke in bolj slabo podpiram kakršnokoli proizvodnjo (razen tiste reveže, ki pakirajo lešnike in mandlje). Trenutno pripravljamo obisk Dedka mraza za vaške otroke, pripravili jim bomo še program - lutke, igrice, en teden prej pa delavnico, kjer bomo ustvarjali čestitke in okraske za novo leto. In povem vam, da ga ni lepšega poplačila, kot zadovoljstvo otrok, ko režejo in lepijo barvne papirje, krasijo jelko v društvenem prostoru, da ne govorim o iskricah v očeh, ko pride Dedek mraz, pa tudi če jim prinese le nekaj mandarin in sladkarij, pa kar nam šenka kakšen sponzor. Pa naj še kdo reče, da prazniki niso več kar so bili. Kakor za koga, kdor si jih naredi jih ima, za ostale mi pa ni nič žal. matilda

8. dec 2006 20:15

"Kakor za koga, kdor si jih naredi jih ima" - e, matilda, to je to. Tisti, ki znamo, si jih naredimo in uživamo, pa karkoli da je to. Nekomu krasitev stanovanja, potem vonj po pecivu, lučke na oknih, skrivanje daril, da je obdarovani presenečen, ko odpre paket, ki čaka pod dreveščkom,,,in še mnogo drugih malenkosti...predvsem pa nasmeh na ustih in prijazna beseda...in svet je kar naenkrat lepši....Mamamia mamamia