Klub iskalcev zaposlitve

ja potem imaš pa ravno toliko stare otroke, da boš vseskozi na bolniški:) - to so tipični odgovori delodajalcev...pa če so še zakoni...

Ko razpravljajo o socialnih transferih, je govora o tem. Denar, namenjem za brezposelne, se preusmeri iz direktne pomoči v podjetja, ki organizirajo razme delavnice in za to ZELO veliko zaslužijo. Kontrole ni nobene, ali pa je popolnoma pristranska. Zadevo poznam zelo od blizu, tako da vem o čem govorim. Podjetja, ki se prijavljajo na razpise, so zasebna in delajo NEPROFITNO , če kdo temu verjame. Udeležencem, ki so imeli najmanj 5.stopnjo, stari nad 26 let do 55, so svetovali, kako naj pišejo prošnje, na prošnjo naj pa kaj narišejo npr. sonček . Predavateljica je povedala, da so no vedno poklicali na razgovor, če je tako napisala. Z dolgoletnimi izkušnjami na kadrovskem področju, si sploh ne upam napisati, zakaj so prav njo poklicali na razgovor ( službe seveda ni dobila!). Usposabljanje ni ustrezalo ne razpisnim in ne prijavljenim temam. Predvsem so bile igrice, ki sodijo na kako zabavo ( vlakec, igra asociacij, reakcije na : dvakrat prodano karto za avtobus, piskanje alarma ob blagajni, neustrezno turistično nastanitev), kar gotovo pospešuje sposobnosti iskana zaposlitev. Udeleženci so bili prisiljeni vsak dan povedati, kako so preživeli prejšnji dan, Pirc Musarjeva bi rekla ... kaj le. Ena izemd največjih tumarij je bilo usposabljanje za vživljanje. Odrasli ljudje, izobraženi in v življenju preizkušani, so morali v prvi osebi dalj čas pripovedovati, kaj se vse je preživel njihpv par čevljev, ki so jih tisti dan nosili. Vsak smeh in odklonitev je bila pospremljena z grožnjo, da bodo izgubili pravico do socialke, ki pa so jo res vsi imeli. Delavnica ni imela telefona, ni imala časopisov in niti enega podatka o številu in kategorijah brezposelnih, točne ocene razmer na trgu ( popraševanja).To pa je temelj vsakršnega dela z brezposelnimi. Izdelek, ki sem ga videla, in ki so ga kot dokaz uspešnega dela predali zavodu,je vseboval končni intervju. Na tem listu so bili zapisani podatki, ki jih ima VSE že zapisan zavod v svoji evidenci . Udeleženci so se pisno in osebno pritožili.Izvajalec je nato kontroliral sam sebe, osebek z zavoda jim je grozil z odvzemom pravic in od njih zahteval, da naj bojo hvaležni, da se sploh družba z njimi ukvarja. Toliko o socialnih transferih, od katerih živijo nekatere neprofitna zasebna podjetja.In ker so podjetja precej nestrokovna pri kadrih, po pogodbi zaposlijo nekatere delavce zavoda kot svetovalce. Kako se že temu reče ? frina

Kar se tiče vsega tega je na koncu tako, da si ponavadi, kljub "prizadevanjem" zavoda za zaposlovanje najdeš službo sam...meni se zdijo takšni klubi ali pa predavanja o tem kako si najt delo čista potrata denarja! jasna

Da še nekaj dodam. Za vsakega tečajnika je izvajalec prejel mesečno okoli 150.000 SIT (3 leta nazaj)..In pri nas nisi smel zavrniti udeležbe, ker so v nasprotnem grozili z izključitvijo iz zavoda in potem seveda ne moreš zaprositi za socialno podporo, ki je takrat znašala okoli 35.000 SIT. A ste preračunali??? LP juhica

Imam eno prošnjo. Sama nisem na zavodu, sem redno zaposlena za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom-trenutno. Za seboj imam 18 let delovne dobe,ob delu delam šolo. Rada bi zamenjala službo pa me zanima ali ima kdo kakšen osnutek prošnje take udarniške da bom imela več možnosti. Ali moram navesti da imam majhne otroke, takih delavk se delodajalci ustrašijo pa čeprav zaradi tega nisem nič več na bolniški,ker se z možem menjava-delava izmenjaje na dve izmeni.Malo nazaj sem prebrala da vas učijo pisat prošnje,zato bi prosila če mi katera pošlje kak osnutek lahko tu ali na zasebno pošto. Že vnaprej hvala,ker zelo zelo rabim službo s polnim delovnim časom da bom lahko plačevala stroške šolnine. LP.

pa da še jaz povem svoje mnenje. leta 2004 sem obiskovala klub za iskalnje zaposlitve. prvi dan se mi je zdel takšen kot majimarko.Ko smo začeli z "delom" smo ugotovili, da smo fajn ekipa. Meni je klub res pomagal najti zaposlitev. Tam smo ljudje različnih poklicev. ko smo se pogovarjali med seboj, mi je kolegica povedala za eno podjetje, da išče novo sodelavko in glej res sem dobila zaposlitev. Meni se zdi ravno največ druženje ljudi v tej skupini. Klub sem obiskala na Koroškem in sem bila z vodjema zelo zadovoljna,saj vem da so mi veliko pomagale. m.schafe

To, kar piše Juhica, da če si zavrnil udeležbo v Klubu iskalcev zaposlitve, so ti grozili z izključitvijo iz Zavoda - drži. Šla sem samo na eno srečanje, pa je bilo tako depresivno, da sem kar hitro odšla in lepo prosila na Zavodu, če mi ni potrebno več hoditi tja. In doma sem bolje opremljena za informiranje preko interneta o razpisih ter za pisanje prošenj, v Klubu bi naj tajnica na enem samem računalniku pisala prošnje za 15 udeležencev. Meni se zdi zelo neposrečena oblika iskanja zaposlitve. Po mojih izkušnjah sem si vedno našla službo sama. "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!" Lp, burbonka