Spominska knjiga - nujno

Meni je ostalo v spominu to, kar je sošolki napisal njen očka: Pojdi moj otrok na pot, življenja pot, varuj moj otrok se zmot, življenja zmot. daga

Naj z rožami sreče bo pot ti posuta, hvaležno uživaj ta blaženi dar. A vedi, da roža brez trnja ne raste, naj to te ne moti, ne plaši nikdar. (to mi je napisala mama) Besede so kot biseri; če jih je preveč, izgubijo na vrednosti. Ali pa preprosto, meni simpatično: xy, naj ti bo življenje dolga, lepa pesem. Bistvo je očem skrito. Če hočeš videti, moraš gledati s srcem. (Mali princ) s0ncek*

Sem opazila, da je bila tema sicer odprta oktobra lani, ampak kakšen verz vedno prav pride. Naše življenje je kot skladba, v kateri se mešajo črne in bele tipke, da dobimo lep akord. Vsaka mladost je polna sreče, sijajnega sonca in prešernega smeha. Spomin nanjo je sladek in neminljiv. Poznaš zaklad, ki je najlepši, ki nimajo ga vse gore? Poznaš zaklad, ki je najdražji? To je mamino srce. Bodi pridna in poštena, na zemlji slovenski rojena, kar mati te tvoja je naučila, nikdar ne boš pozabila. Ni za okras, ni za lepoto, ampak za spomin celega življenja. Če kdo ti reče žal besedo, ne vtisni si je v srce, saj mnogokrat iz ust uide, kar človek niti sam ne ve. teacher

Iz moje spominske knjige, meni najdražji stavek:

 

Glej, da v življenju vlogo takšno boš igrala,

da ko zastor pade,

se ne boš kesala.

nekaj še iz moje spominske, če bo kdo morda še rabil: če te ranil bo sovražnik, pusti mu veselja, ti se ne boš kesala, on pa morda vse življenje---od moje tete ne samo v spominski knjigi, ki jo čas razje, temveč tudi v tvojem srcu moje naj živi ime-----od sošolke rišem ti na tole stran, ker te zelo, zelo rada imam, če pa te kdo rajši ma, naj ti riše, če se da------od sošolke če spominček ti ni všeč vrži ga v gorečo peč, ko spominček bo gorel mene srček bo bolel-----od znanke kot blisk življenje naše zagori in traja le, dokler ga uzro oči. neba in zemlje večen je obraz in ne spreminja ga bežeči čas. sreča-nesreča: ni usodi mar, kaj nam v menjavi časa je njen dar. polna je vina čaša pred teboj. kaj vendar čakaš še? izpij napoj! (LI Tai Po)----od učiteljice iz osnovne šole bodi vesela in dobro se imej, srček pa vedno zaklenjen imej----od sošolke bodi pridna in vesela, da te bo mamica rada imela. da bo rekel očka tvoj xy ti si srček moj.----od sošolca še bi se našli, bo za drugič krokodilček

Jaz pa že en lep čas iščem idejo, kaj naj v spominsko knjigo napišem svoji hčerki. Bi rada nekaj bolj globokega, lepega........

Ima kdo kakšen le verz?

V težavah ti vsakdo svetuje, te vsakdo uči, se le mati žrtvuje, za otroka živi. Pa naj življenje še tako trdo koraka, mladega človeka še vse na svetu čaka. Treba je kljub vsemu dobre volje biti in v hudih urah misliti-bo že še bolje. divana

Še enega pošljem Če te bo kdaj tvoja preteklost navdala z nezadovoljstvom, moraš čimprej pozabiti nanjo. Za svoje življenje si izberi novo zgodbo in veruj vanjo. Misli le na trenutke, v katerih si užil tisto,kar si si želel- -in to ti bo dalo moč, da boš dosegel vse,kar boš želel.. divana

Gori življenje mlado, kaj čaka te ne veš, imej za vedno nado obupati ne smeš. Če pa te sreča čaka povzpeti se nikar, ker sreča je kakor sveča, ki ugasne jo vihar. anen

nekoč, davno ko smo bili še v OŠ sem prečital v eni spominski knjigi, če prav ne vem več od katere sošolke je bila, je imela pa notri napisano:

 

Ne bom ti rožic risala

in trnja tudi ne.

Saj sedaj si sama rožica

a trnje pride še.

Žal prehitro.

Matjaž