Prijateljstvo

anamarija1 je napisal/a:

In potem vse tiho je bilo....Jaz bi še rada prebrala kakšno mnenje o tem, res da je Escada tako lepo napisal, da je morda marsikoga prestrašil, , saj je malo tudi mene. Moški kje ste? Obljubim, da bom tudi jaz še kaj napisala, vendar po odlomkih lp

Oj...Anamarija...zakaj sem te prestrašil? Ni bilo mišljeno kot ustrahovanje, ampak le kot moj pogled na vse to...kar ne pomeni, da prijateljev nimam, le pazljiv sem bolj kot ne pri izbiri in kot sem napisal "izkušnje v tej smeri" so me v to prisilile. Sicer pa...tudi tukaj na kulinariki smo si prijatelji...mar ne , marsikaj izlijemo iz sebe, si zaupamo.se tolažimo..res da samo v virtualni obliki, ampak tudi to nekaj pomeni!! escada

Odgovor na tole:Vendelina jr., Sem prav radovedna, in kaj sedaj storiti? Ste prav face, a sem, da sem z vami Anamarija Ni na meni, da se odločam o stvareh, o katerih se moraš opredeliti ti. Imaš kar nekaj opcij in vsaka s sabo nosi tudi posledice in ne odločaj se za opcijo, kjer ne moreš prenesti bremena posledic. Skratka, nihče ne bo razmišljal o zadevah in vagal pro et contra tistega, kar moraš storiti ti. Do sedaj smo lahko vsi malo pametovali, od tu naprej si pa on your own. Life is about the responsibility, baby. Vendelina jr.

Draga moja Vendelina jr.! Opažam, da nisi razumela kaj sem želela, ko sem odprla to temo. Če bi jaz imela ta problem, ne bi vas , oziroma tebe vprašala za nasvet, vseeno mislim, da vem kaj se lahko tukaj napiše kaj pa ne. Ne vem ali nisi dobro prebrala, ali res jaz tako slabo in nerazumljivo pišem. Odprla sem to temo , ker sem smatrala, da bi se dalo govoriti še in še. Escada, me ni več strah, vidiš sem se opogumila in tudi nekaj napisala, upam da sem bila sedaj dovolj jasna. Pozdrav Anamarija

Ja, je pač tako. Dokler si problema ne priznaš, ga niti ne rešuješ. Ko pa se z njim enkrat soočiš, se je tereba odločiti. In vzeti v zakup vse posledice te odločitve, tiste dobre in tudi tiste manj prijetne. Je pač tako, da ima vsaka odločitev svoje dobre in slabe strani, na nas pa je, da se z njimi "nosimo". Ne vem, če sodi sem, a meni je misel, ki sem jo nekje prebrala, sila blizu: najsrečnejši ljudje nimajo nujno vsega v izobilju, oni le izkoristijo najboljše od vsega, kar jih doleti. Anamarija 1, ti se pa še kar oglasi, saj vidiš, da ti vsak s svoje strani nalagamo na tvojo tehtnico - ti pa pretehtaj in jo potem nagni na pravo stran zate....MAmamia mamamia

Ja o tem bi se dalo še in še pisati. jaz sem tako vzela, bolj kot razmišljanje kot reševanje konkretnega problema, seveda pa vsi pazimo, koliko res napišemo, ker nismo tako nezanani kot se morda zdi. me pa zelo veseli, da je bila taka tema odprta. Tega se sicer več najde na npr. Maat forumu, a naša kulinarika je zato tako "naša" ker lahko tudi tu govorimo o takih stvareh in si širimo obzorja. Vsi..tudi jaz!

Dobra tema. Seveda je možno imeti prijatelje in prijateljice. In to zelo dobre. Saj prijatelje potrebuješ za marsi kaj drugega, ko pa za intimne stvari. Takšno je pač življenje, ki je dokaj razgibano. Srečuješ veliko ljudi ob različnih priložnostih in za različno dolgo. Z nekaterimi deliš usodo dolge mesece in še dalj časa, pa jih morda nikoli več ne srečaš (študenska leta, bivše delavne brigade, služenje vojaškega roka, službe...) ali pa morda po dolgih letih še koga srečaš in nikoli ne veš, kdaj lahko še komu pomagaš ali pa ti od nenada on pristopi na pomoč. Ni prijateljstvo samo takrat, kadar nonstop tišimo skupaj. Skratka v življenju imamo znance, kolege, ... prijatelje. Do vseh smo nekako enako iskreni in to iskrenost tudi pričakujemo, da se nam vrača. Vendar prijateljstvo je nekaj več. So pa seveda tudi dogodki, žav največkrat boleči, kdaj se poznanstva in prijateljstva skrhajo ali končajo. Pa vendar, vsak potrebuje poleg partnerja in družine še vsaj kakšnega res dobrega prijatelje. Za pošteno prijateljstvo spol ni pomemben, temveč obojestransko poštenje in iskrenost. LP Matjaž

Bravo, Matjaž... Dobrih prijateljev je malo, potruditi se je treba obojestransko, da se obdrži... Zame so prijatelji in kolegi dvoje različnih tipov ljudi... Kolegi so mi dosti bolj površinski, za občasna srečanja, obiske. Ne zaupam jim recimo ključa od stanovanja, pa da mi hrani živalce, ko sem odsotna. S tako osebo si tudi manj zaupam. Ker tudi srečanj ni toliko, da bi lahko vse predebatirala...

končno smo dočakali še moško mnenje!

TORTICA je napisal/a:

končno smo dočakali še moško mnenje!

he he he...moško mnenje je že dolgo prisotno escada

matjaž je napisal/a:

Dobra tema. Seveda je možno imeti prijatelje in prijateljice. In to zelo dobre. Saj prijatelje potrebuješ za marsi kaj drugega, ko pa za intimne stvari. Takšno je pač življenje, ki je dokaj razgibano. Srečuješ veliko ljudi ob različnih priložnostih in za različno dolgo. Z nekaterimi deliš usodo dolge mesece in še dalj časa, pa jih morda nikoli več ne srečaš (študenska leta, bivše delavne brigade, služenje vojaškega roka, službe...) ali pa morda po dolgih letih še koga srečaš in nikoli ne veš, kdaj lahko še komu pomagaš ali pa ti od nenada on pristopi na pomoč. Ni prijateljstvo samo takrat, kadar nonstop tišimo skupaj. Skratka v življenju imamo znance, kolege, ... prijatelje. Do vseh smo nekako enako iskreni in to iskrenost tudi pričakujemo, da se nam vrača. Vendar prijateljstvo je nekaj več. So pa seveda tudi dogodki, žav največkrat boleči, kdaj se poznanstva in prijateljstva skrhajo ali končajo. Pa vendar, vsak potrebuje poleg partnerja in družine še vsaj kakšnega res dobrega prijatelje. Za pošteno prijateljstvo spol ni pomemben, temveč obojestransko poštenje in iskrenost. LP Matjaž

No, pa smo odkrili še enega pisatelja Matjaž Pozdrav