Balkonsko cvetje

Jaz pa res včasih vržem v zemljo kake zelo uboge rožice vrečko suhega kvasa (nisem narobe napisala, haha) in potem si ta uboga rožica čudežno opomore. Je res dober! LP cervus

Koprive so tudi pri meni na prvem mestu - za rožice in vrtnine. Pa tako lahko je napravit: na 1 kg kopriv 10 litrov vode, postavit nekam stran od hiše, ker ko zadeva vre precej smrdi, pomešat vsak dan, po dveh-treh tednih se neha penit in je primerno za uporabo, zmešat en del tekočine z desetimi vode, zalit.. Namesto kopriv se lahko uporabi gabez. Lp, Tina

Če se koprive namakajo toliko časa, so kot gnojilo...če se 24 ur, pa naj bi bile zdravilo (uši oz. kaj podobnega). tako pravijo tisti, ki imajo bio vrtnarjenje oz. se ravnajo po nasvetih Marie Thun in Matthiasa K. Thuna. Ognjič Sporočilo je spremenil(a) Ognjič dne 23. maj 2006 16:12:29

Smo se babe menle, kake rože ma kera na oknah, pa kere ne smejo biti na sončni strani, te pa je ena rekla, ka ma žaluzije, druga pa je vprašala: Žaluzije, kak pa tote cvetijo? Madonca, smo se skoraj pofcale od smeha. tumpika

ha-ha-ha, sedaj bomo pa me na kulinariki "pofrcale" od smeha. Pozdravček!

Kaj te naj jaz rečem, tumpika? (morda bi mije dve s štajerskega konca morale razložit, kaj pomeni poscale, če kera nea ve?) Jaz sem v rastlinjaku rekla, da imam balkon na tisto stran, s katere bo na rože ves dan žgalo sonce in če imajo takšne rože, da jim to uzstreza in da jih tudi zalivati ni treba kaj veliko ? Ker meni namreč uspevajo samo kaktusi, vajeni suše... No, so mi dali ene take lepe rožice, mama mi jih je posadila v korito. In zdaj cvetijo in kar kipijo in so tako lepe...zalite so enkrat na dan, včasih vmes kak dan sploh ne, cvetovi pa tako krasni in bujni...Zalivam pa jih samo z vodo, postano (iz pipe jo natočim v plastenko in pustim do naslednjega zalivanja). Kake koprive, lepo prosim, pa bananin olupek, še malo cimeta mogoče za aromo? Navadna voda iz pipe ali deževnica, postana, jasno, bi morali biti dovolj. Rože iz narave so ja najlepše, in kdo njih po travniku zaliva z raznoraznimi zvarki? Deževnica je travniškim rožicam čisto dovolj...No, vsaj po moje. Ker pa za rože res nisem izvedenka, čisto možno, da nimam pojma, kako se tem rečem streže... Mamamia mamamia

Sem tud jaz enkrat coprala s koprivami, pa so nas skor pregnali iz ulice, ker to tako smrdiiiii. Zalivam jih kar z vodo iz pipe in 1x na teden dodam gnojilo - nek moder prah, mi ga je dal vrtnar zastonj, ker sem pri njemu kupila bršljanke. Lani so zrastle 1,2m!!, letos pa jih je skoraj zatolklo slabo in mrzlo vreme, sedaj pa vročina. lp, vanjatajnsek

Marija pomagaj, kok sem se sedaj narežala. Jaz imam balkon na sončno stran, pa moje rožice zelo lepo cvetijo ob mojem copranju in aromah. Zalivam jih s postano vodo na 3 dni in to močno. Vodi pa dodam 1x na mesec luščine od jajc, ki juh kvasim 24 ur. Vmes, ko me prime, to je na vsake 14 dni pa jih zalijem z sosom od kave, da fajn zrahlja tudi zemljo, ne samo pognoji. Drugače pa jih zalivam z cvetalom za cvetoče rože in tekočim železom. In moje rožice krasno cvetijo. Se pa zgodi, kot letos, da je hladna in deževna pomlad in so rožice nekako blede. Takrat pa jih posipam s pepelom od cigaret, ohlajenim seveda. In po kratkem času so rožice kot prenovljene, lepe temne barve. Kyara

mamamia, saj tudi ti ne piješ le vode. Je pa že potrebno rastlinam (sploh v lončkih in koritih, kjer je zelo malo zemlje) dodati še gnojilo. Rastline sicer res iz vode (ki jo v koritu dobijo z zalivanjem) ter ogljikovega dioksida (ki ga dobijo rastline iz zraka) ter sončno svetlobo tvorijo glukozo. Temu procesu rečemo fotosinteza. Ampak, da pa lahko rastlina raste, potrebuje še mnoge druge organske snovi (beljakovine, maščobe, vitamine, hormone,....), ki jih sicer res izgradi sama. Ampak - za to izgradnjo pa potrebuje minerale (rudnine) iz prsti. te pa je v koritu zelo malo, zato se v njej zaloge mineralov zelo hitro porabijo. Dodamo jih torej z gnojenjem, na enega od mnogih načinov, tudi gnojilo iz kopriv je med njimi, bananini olupki tudi, špa cimet bi tudi prenesle, kakšnega haska pa od njega res ne bi bilo. Povsem drugače je v naravi, kjer je zaloga mineralov v tleh večja. Pa ne povsod. Tudi na vrtu moramo gnojiti, pa na njivah. Res v naravi pa razkrojevalci razgradijo odmrle dele rastlin in živali do rudnin, ki jih tako vračajo v kroženje. In - v naravi ni naključnje, da rastejo rastline ravno tam, kjer rastejo. Mnogo dejavnikom jim pogojuje uspevanje. Eden med njimi je razpoložljivost rudnin v tleh. Upam, da vas s kratko bio lekcijo nisem utrudila. Itak živimo v času vseživljenjskega učenja, kajne? rimljanka

Ha ha katti